Richard Nixon, predsednik ZDA med letoma 1969 in 1974, prav gotovo ne sodi med ameriške narodne junake. Med poletjem leta 2007 izvedena raziskava, katere avtor je bil inštitut Rasmussen, je pokazala, da je Nixon drugi najmanj priljubljeni predsednik po drugi svetovni vojni. Prekaša ga le še odhajajoči predsednik Geroge Bush. Priljubljenost predsednika, ki je leta 1974 odstopil zaradi afere s prisluškovanjem opozcijskim demokratom Watergate, pa se utegne še dodatno zamajati.

Na spletni strani Nixontapes.org so objavili tonski zapis kar nekaj telefonskih pogovorov in drugih pogovorov republikanskega predsednika. Po podatkih spletne strani, ki je nastala izključno zaradi objave zvočnega materiala o Nixonu, se je ohranilo za skupno 3700 ur tonskih zapisov Nixonovih (po)govorov med letoma 1971 in 1973. 200 ur dolg izsek gradiva je že objavljen kot tudi za 90.000 strani dokumentov, ki so nastali v času Nixonove administracije.

Podpredsednik je prekleti idiot
Z ozirom na vietnamsko vojno je Nixon tudi bentil čez takratnega ameriškega podpredsednika Spira Agnewa, ki ni slovel kot zelo goreč privrženec vojne. Na enem od zvočnih posnetkov se da slišati sledečo izjavo Nixona: "Agnew je prekleti idiot, ki nima prekletega pojma." In še: "Agnew me na smrt dolgočasi. Prekleto, no."

Sovražna inteligenca
Zapisi na zgoraj navedeni spletni strani razkrivajo tudi svetovnonazorsko opredelitev spornega predsednika. Ta se je očitno čutil obdanega s sovražniki - in to v lastni državi. "Mediji so sovražnik. Establišment je sovražnik. Profesorji so sovražnik," je 14. decembra 1972 dejal Kissingerju in dodal: "Profesorji so sovražnik. Napiši si to stokrat na tablo in imej to vedno v mislih." Iz objavljenih dokumentov je poleg tega razvidno, da se je dal Nixon periodično in podrobno informirati o dogajanju na "nevladnem odru". S posebnim ozirom na protivojnih gibanjih in gibanjih za varstvo človekovih pravic in njihovih aktivnosti.