Švico pretresa škandal o razkritju nekaterih poslov ene največjih zasebnih bank na svetu, Credit Suisse. Razkriti so bili namreč podatki o skritem bogastvu strank banke, ki so vpleteni v mučenje, trgovino z mamili, pranje denarja, korupcijo in druga kazniva dejanja.

Obsežno razkritje podatkov anonimnega žvižgača razgalja imena lastnikov 80 milijard funtov v švicarski banki Credit Suisse. Žvižgač je ob objavi dejal, da želi razkriti "nemoralne" švicarske zakone o tajnosti. Med strankami so tudi trgovec z ljudmi in milijarder, ki je naročil umor svojega dekleta, ter srbski preprodajalec drog. Nadalje dokumenti razkrivajo račun v lasti Vatikana, ki je bil porabljen pri 350 milijonov evrov vredni domnevno goljufivi naložbi. Credit Suisse zavrača obtožbe, da gre za "prevarantsko banko".

Kljub dolgoletnim obljubam banke, da ne bodo obravnavali dvomljivih strank in nezakonitih sredstev, izdane informacije kažejo nasprotno in implicirajo na to, da so uslužbenci banke kršili dolžnost skrbnega pregleda komitentov. Časnik Guardian je del konzorcija medijskih hiš, ki imajo ekskluziven dostop do podatkov, na podlagi katerih so razkrili, kako je Credit Suisse večkrat odpiral ali vzdrževal bančne račune visoko tveganih strank po vsem svetu.

V razkritju podatkov so zajete podrobnosti o računih, povezanih s 30.000 strankami Credit Suisse po vsem svetu, v vrednosti več kot 100 milijard švicarskih frankov. Večina računov je danes že zaprtih.

Med njimi je filipinski trgovec z ljudmi, šef hongkonške borze, ki je bil zaprt zaradi podkupovanja, ter milijarder, ki je naročil umor svojega dekleta, libanonske pop zvezdnice, in vodilni delavci, ki so oropali venezuelsko državno naftno podjetje, pa tudi skorumpirani politiki od Egipta do Ukrajine.

Po dostopnih podatkih je znano tudi, da je bil račun v lasti Vatikana uporabljen pri posredovanju 350 milijonov evrov za domnevno goljufivo naložbo v nepremičnino v Londonu, ki je v središču kazenskega postopka proti več obtoženim, vključno s kardinalom.

Anonimni žvižgač švicarske zakone označuje kot nemoralne, banka obtožbe zavrača

Ogromno bančnih podatkov je anonimni žvižgač posredoval nemškemu časniku Süddeutsche Zeitung. "Verjamem, da so švicarski zakoni o bančni tajnosti nemoralni," je v izjavi zapisal žvižgač. "Pretveza zaščite finančne zasebnosti je zgolj figov list, ki pokriva sramotno vlogo švicarskih bank kot sodelavcev pri davčnih utajah," je dodal.

Credit Suisse, banka v Zurichu s sto petdesetletno zgodovino, ki zaposluje več kot 50.000 ljudi, je v svojem odzivu dejala, da strogi švicarski zakoni o bančni tajnosti preprečujejo komentiranje terjatev v zvezi s posameznimi strankami. "Credit Suisse odločno zavrača obtožbe in sklepe o domnevnih poslovnih praksah banke," so zapisali v banki in zatrdili, da zadeve, ki jih odkrijejo novinarji, temeljijo na "selektivnih informacijah, vzetih iz konteksta, kar ima za posledico pristranske interpretacije poslovanja banke."

Foto: Twitter denar evri davki

Nadalje so sporočili, da so obtožbe večinoma starejše, v nekaterih primerih pa segajo v čas, ko so bili "zakoni, prakse in pričakovanja finančnih institucij zelo drugačni od zdajšnjih". Medtem ko so bili nekateri računi v podatkih odprti že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, sta bili več kot dve tretjini odprtih od leta 2000. Mnogi od teh so bili odprti še dolgo v prejšnjem desetletju, del njih pa ostaja odprt še danes.

Razkriti računi so povezani z več kot 120 tujimi jurisdikcijami povsod po vsem svetu, veliko število pa jih je odprtih v državah v razvoju. Izstopajo predvsem stranke iz Venezuele, Egipta, Ukrajine in Tajske.

Credit Suisse se sooča z več težavami

Gre za še en škandal po januarskem odstopu predsednika banke Antónia Horta-Osória, potem ko je dvakrat prekršil predpise glede covida-19. Banka je bila vpletena tudi v propad finančne družbe Greensill Capital in ameriškega hedge sklada Archegos Capital ter bila kaznovana s 350 milijoni funtov zaradi svoje vloge v posojilnem škandalu v Mozambiku.

Obenem se sooča s kazenskimi obtožbami. Gre za prvo večjo švicarsko banko v zgodovini države, ki se sooča z obtožbami, da je pomagala pri pranju denarja iz trgovine s kokainom v imenu bolgarske mafije.

Med imeni tudi srbski prekupčevalec drog

Med imeni imetnikov računov, ki so pricurljala v javnost, se tako najdejo Ronald Li Fook-shiu, bivši predsednik Hongkonške borze, ki je bil obsojen korupcije. Credit Suisse je račun vodila tudi Rodoljubu Raduloviću, znanemu prekupčevalcu drog.

Četudi je iz izdanega poročila iz leta 2017 razvidno, da banka preučuje stranke pod poostrim nadzorom, če so bile označene kot politično izpostavljena oseba iz države z visokim tveganjem ali oseba, ki je vpletena v visoko tvegano dejavnost, kot so igre na srečo, trgovanje z orožjem, finančne storitve ali rudarjenje, je iz podatkov razvidno, da je Radulović po obsodbi leta 2001 vseeno odprl svoj račun v letu 2005.

Notranja navodila banke so bila, da na vsaka tri leta preverja te pogoje. Podatki kažejo, da kljub temu niso ukrepali zoper Eduarda Seidla iz podjetja Siemens, ki je bil obsojen leta 2008 v primeru podkupovanja Nigerijskih politikov.

Švica kot bančna oaza, v katero steče za 21 milijard dolarjev davčnih prihodkov

Švicarske banke gojijo svoj ugled že od leta 1713, ko so v Ženevi bankirjem prepovedali razkrivanje podrobnosti o bogastvu, ki so ga v Švici hranili evropski aristokrati. Država je kmalu postala davčna oaza za številne svetovne elite in njeni bankirji so gojili »dolžnost absolutnega molka« o zadevah svojih strank. Običaj je bil leta 1934 zapisan v statutu z uvedbo švicarskega zakona o bančni skrivnosti, ki je kriminaliziral razkritje bančnih podatkov strank tujim organom.

S sprejetjem mednarodnega skupnega standarda poročanja za izmenjavo davčnih podatkov se je Švica dejansko strinjala, da bodo njene banke v prihodnje informacije o svojih strankah izmenjevale z davčnimi organi v tujini. To so začeli početi leta 2018. Tax Justice Network ocenjuje, da države po vsem svetu zaradi računov v Švici vsako leto skupaj izgubijo 21 milijard dolarjev davčnih prihodkov.

dezurni@styria-media.si