Ženska je bila posiljena in zanosi. Odloči se, da bo otroka ne glede na okoliščine spočetja obdržala in vzgojila. Uspe ji otroka vzljubiti in nekako pozabiti na to, da je otrok rezultat groznega dejanja. Nato se pa oglasi posiljevalec, ki je zvedel, da je njegova žrtev rodila otroka, in želi pravico do obiskov in skrbništva nad otrokom. 

To se je zgodilo Američanki Shauna Prewitt, ki se je dve leti pravdala s človekom, ki ji je zadal najgloblejše psihološke rane njenega življenja. V kar 23 zveznih državah namreč zakonodaja omogoča tudi moškim, ki so postali očetje s posilstvom, da tožijo matere otrok za skrbništvo.

Za življenje otrok, proti pravicam posiljevalcev

Štiridesetletna Američanka se je po tožbi posiljevalca odločila doštudirati pravo, danes pa zastopa pravice žrtev posilstva in jim pomaga v primeru podobnih tožb. "Mislim, da bi bil svet brez moje male deklice veliko bolj temačen," pravi Prewittova, zato želi žrtvam posilstva tudi pomagati pri sami odločitva za življenje otrok.

Ameriške raziskave ugotavljajo, da se okoli 32,3 odstotka žensk, ki zanosijo po posilstvu, odločijo za otroka in proti splavu. Številke koliko žensk se je moralo soočati s tožbami posiljevalcev za skrbništvo niso dostopne. 

"Pri nas to praktično ni mogoče."

V Sloveniji zakonodajo o skrbništvo nad otroci določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR). "Če ženska posilstvo prijavi policiji in bi se nato posiljevalec odločil žrtev tožiti za skrbništvo, niti teoretično, nito praktično ne bi bilo možno, da bi mu bil to dodeljeno. Bolj zapleteno bi bilo v primeru, da ženska posilstva ne bi prijavila, še vedno pa bi bilo v 99 odstotkih skrbništvo dodeljeno materi," ugotavlja Miha Dolenc, pravni svetovalec na spletni strani Družinsko pravo. "Tudi, če je posiljevalec biološki oče je pravico praktično izgubil z nasilnim dejanjem."