Alice Munro je žirija opisala kot mojstrico kratke proze, ki piše zgodbe, ki se osredotočajo na človeško krhkost. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da Munrojeva piše v "izjemno izdelanem stilu, ki ga zaznamujeta jasnost in psihološki realizem".

Munrojeva, rojena 10. julija 1931 v majhnem mestecu v Ontariu, si je literarno slavo prislužila z opisovanjem podeželskega življenja v domači provinci, zaradi česar so jo poimenovali tudi "ontarijski Čehov". V slovenščino sta prevedeni njeni deli Preveč sreče: zgodbe in Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva.

"Njene zgodbe so pogosto postavljene v majhna mesteca, kjer se želja po družbeno sprejemljivem obstoju pogosto izrazi v težavnih odnosih in moralnih dilemah - težavah, ki izvirajo iz generacijskih razlik in različnih ambicij v življenju," so še zapisali v žiriji. Običajno piše o ženskah, ki ne ustrezajo stereotipom prelestnih heroin, kar morda izvira iz puritanske vzgoje v mladih letih.

"Ni salonski lev. Pravzaprav se v javnosti le redko pojavi, tudi literarnih turnej ne pripravlja," je o pisateljici dejal ameriški kritik David Homel.