Fredrik Heffermehl je v svoji knjigi Nobelova želja zapisal, da je bila podelitev Nobelove nagrade za mir Materi Terezi (leta 1979) in nekdanjemu podpredsedniku ZDA Alu Goru (leta 2007) protipravna. V obeh primerih naj bi komisija, ki podeljuje nagrado, ignorirala kriterije, zapisane v oporoki Alfreda Nobela .

Al Gore © AFP

Kot pravi Heffermehl, je Nobel zapisal, da naj nagrado za mir prejme tisti, ki se je najbolj oziroma najbolje zavzemal za razumevanje narodov, za odpravo revščine in za organizacijo mirovnih kongresov. Niti Gore, borec proti klimatskim spremembam, niti Mati Tereza teh kriterij nista izpolnjevala, meni pravnik. "Gledano s pravnega vidika, Mati Tereza ni bila borka za mir. Vsaj takšna ne, kot si jo je predstavljal Nobel." Po avtorjevem mnenju sta sporni tudi nagradi zdravniku Albertu Schweitzerju in avtorju Splošne deklaracije človekovih pravic Reneju Cassinu .

Nepravilnosti naj bi se začele po drugi svetovni vojni. Komite se je iz zasebnih interesov in zaradi vpliva norveških strank vedno bolj oddaljeval od Nobelovih določil, kritizira Heffermehl.

Sekretar Nobelovega komiteja Geir Lundestad obtožbe ostro zavrača. "Če oporoko interpretiramo na takšen način, je bila že prva nagrada za mir, podeljena leta 1901, protipravna," pravi Lundestad. Takrat jo je namreč dobil ustanovitelj Rdečega križa Jean Henry Dunant .