O ozadju dogodkov v Genovi sta za Žurnal24 spregovorila Brankica Stanković, raziskovalna novinarka TV B-92, avtorica oddaje Insider, in Žarko Trebješanin, psiholog, predavatelj na fakulteti za posebno edukacijo in fakulteti za učitelje v Beogradu.

1. BRANKICA STANKOVIĆ,  avtorica oddaje Insider B-92, novinarka

Nedavno ste objavili oddajo o nogometni mafiji v Srbiji. Po predvajanju so vam grozili s smrtjo. Kakšne povezave ste raziskovali?
V oddaji Insider smo raziskovali povezavo med politiki, navijači in desničarji. To se ni začelo včeraj, ampak traja že leta. Kot je znano, je srbske navijače najprej združil Željko Ražnatović Arkan; po istem principu so bili kasneje uporabljeni za različne stvari – za odhod na bojišča, po Beogradu so sežigali ameriško veleposlaništvo in džamijo, rušili mesto. Jasno je, da navijači nič ne počnejo sami, ne ve pa se, kdo stoji za njimi. To, da je nekdo šel iz enega v drug klub, je le povod – je pa v vsakem primeru vse to organizirano na nekem drugem nivoju.

Katere strukture stojijo za navijači?
To ni težko povedati: to so strukture, ki jim ne ustreza, da se Srbija približuje Evropski uniji, ampak da ostane v izolaciji. Včerajšnje sporočilo je nesramno in vrača Srbijo nazaj ter nima zveze s športom. Podobno, kot se je v nedeljo zgodilo v Beogradu s parado ponosa – vse so to retrogradne sile. Če so zraven nekatere politične stranke v opoziciji, deli Cerkve, deli nekaterih desničarskih organizacij, pa morajo ugotoviti pristojni organi.

Ali je prepoved, ki jo utegne te dni predlagati Ustavno sodišče Srbije, pravi odgovor na nasilje, ki smo mu bili priča v Genovi in v nedeljo v Beogradu?
Pobudo je tožilstvo podalo že pred enim letom, ko so – kot izrecno piše v pravnomočni obtožnici – navijači Partizana v Beogradu ubili nekega francoskega državljana. Vprašanje je, zakaj se je čakalo eno leto. Vseeno pa prepoved ne rešuje bistva problema, to pa je, da sistem ne funkcionira.

Kaj pa je potrebno, da bi sistem funkcioniral?

Nujno je vzpostaviti sistem, kjer je jasno, da bo tisti, ki stori kaznivo dejanje, zanj tudi odgovarjal. Že leta policija piše ovadbe proti navijačem ali ekstremistom, tožilstvo dviguje obtožnice, ko pa zadeva pride do sodišča, se tam ne zgodi nič. Vse to traja leta, pravnomočnih obsodb pa ni. S tem pošilja sporočilo, da lahko počnejo, kar hočejo.

2. ŽARKO TREBJEŠANIN, psiholog, predavatelj na fakulteti za posebno edukacijo in fakulteti za učitelje v Beogradu

Kdo so ljudje, ki so včeraj sežigali albansko zastavo v Genovi?
Gre za ljudi, ki jim je popolnoma vseeno, za kakšen povod gre. Lahko jih zmotijo ljudje z drugačno pričesko, so drugače oblečeni, imajo drugačno seksualno usmeritev ali navijajo za drug klub. Pomembno je, da obstaja velika nakopičena agresija in se usmerja na drugačne ali pa na ljudi, ki so označeni kot sovražniki. Njih diskriminirajo, segregirajo in seveda dehumanizirajo ter gredo na to, da jih uničijo. Gre pa tu preprosto za racionalizacijo patološkega sovraštva, ki se je nakopičila. Povod iščejo povsod in jim ga ni težko najti. Ne glede na to ali po tekmi rušijo vse pred sabo ali zato, ker je aretiran Karadžić. Vsak povod je dobrodošel.

Tokrat pa se je prvič zgodilo, da so srbski navijači napadli srbskega igralca v tujini.
Pomembno je svojo skupino zoperstaviti drugi skupini. Manjše razlike so, bolje je. To je tisto, čemur Freud pravi narcizem majhnih razlik – ni hujšega pretepa od tistega med navijači Zvezde in Partizana. Oba sta beograjska kluba, ampak obstaja boj do uničenja. Gre za smrtna sovražnika.

Ali bi prepoved navijaških in podobnih skupin izboljšala stanje?
To je kot pri raku: prej ga umaknete, bolje je. S tem, da je vse to metastaziralo, odšlo predaleč. To bi morali storiti mnogo prej, če bi hoteli imeti efekte. Ne razumem, zakaj se to že ni zgodilo.

Za kakšen odstotek prebivalstva sploh gre?
Nihče ne more tega natančno ugotoviti. Ocenjujem, da ne gre za velik odstotek prebivalstva, ampak za kakšna dva odstotka. Težava je, da ta dva odstotka militantnih okrog sebe zbere veliko drugih – mladih, mladostnikov, ki pa jim je najbolj pomembna skupina sovrstnikov. Če ti sledijo parim vzorom, je zadeva veliko bolj množična, kar pa ni prava slika. Jih ni veliko, a so precej glasni.