Nove poglavarje Rimskokatoliške cerkve kardinali elektorji volijo na konklavih, ki jih od leta 1878 prirejajo v Sikstinski kapeli. Za prvi konklave velja tisti iz leta 1241, najdaljši je trajal skoraj tri leta, najkrajši se je končal že po nekaj urah, najbolj dramatičnega pa je zaznamoval požar.

V sodobnih časih konklave običajno trajajo manj kot en teden in običajno več kot dan ali dva.

Prvi konklave
Izvolitev Celestina IV. za novega papeža leta 1241 v Rimu velja za prvi konklave v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Po nekaterih virih pa naj bi prvi konklave potekal še prej, in sicer leta 1216 v mestu Perugia, kjer naj bi kardinali izvolili papeža Honorija III.

Najdaljši konklave
Začel se je leta 1268 v mestu Viterbo okoli 100 kilometrov severozahodno od Rima ter trajal kar dve leti, devet mesecev in dva dni. Kardinali, ki se o novem papežu niso mogli poenotiti niti ob hudem pomanjkanju hrane, so Gregorja X. izvolili šele septembra 1271, ko so meščani odstranili streho nad prostorom, kjer je potekal konklave, tako da so bili izpostavljeni jesenskemu deževju. Zadnji posebno dolg konklave je potekal leta 1831, ko so kardinali po 50 dneh izvolili papeža Gregorja XVI.

Najkrajši konklave
Potekal je 1. novembra 1503 v Rimu, ko so papeža Julija II. izvolili že po nekaj urah. Točno trajanje tega konklava sicer ni znano, do hitre izvolitve pa naj bi prišlo zaradi podkupovanja kardinalov. Zelo kratka sta bila tudi konklave leta 1939, ko so po 20 urah izvolili Pija XII., ter leta 2005, ko je papež po 26 urah postal nedavno upokojeni Benedikt XVI.

Najbolj dramatičen konklave
V kraju Carpentras na jugu Francije je leta 1314 nestrpna množica, ki je čakala na izvolitev novega poglavarja Cerkve, zažgala škofovsko palačo, v kateri je potekal konklave, zaradi česar so se kardinali morali umakniti. Konklave se je nato nadaljeval leta 1316 v dominikanskem samostanu v francoskem Lyonu, kjer so po 40 dnevih 7. avgusta končno izvolili papeža Janeza XXII.

Nenavadno imenovani papeži
Leta 236 je bil za papeža razglašen Fabian, ki sploh ni bil kandidat, in sicer po tem, ko je golob, simbol svetega duha, priletel in se usedel na njegovo ramo. Trikrat v zgodovini so po smrti papeža izvolili njegovega sina, zadnjič leta 931, ko je bil izvoljen Janez XI., sin Sergeja III., ki je bil na vrhu Cerkve med letoma 904 in 911.

Več kot 80 let so bili ob izvolitvi stari le trije papeži. Leta 1460 so za papeža izbrali Gregorja XII., ki je bil star 81 let. Zadnji papež Benedikt XVI. je bil ob izvolitvi star 78 let. Zadnji neitalijanski papež pred Janezom Pavlom II., ki je bil izvoljen leta 1978, je bil Hadrijan VI. iz Nemčije, ki so ga izbrali leta 1522.

Najkrajši in najdaljši mandat
Najkrajši mandat je trajal le 12 dni in je pripadal Urbanu VII., ki je leta 1590 umrl v svoji pisarni. Janez Pavel I. je umrl leta 1979 po le 33 dneh pontifikata. Najdlje je papeževal prvi papež Sv. Peter, in sicer 34 let. Na drugem mestu je z 32 leti papeževanja Pij IX. (1846–1878). Janez Pavel II. je katoliško cerkev vodil 26 let.