Veliko političnih točk za predsednika
Čilskemu predsedniku Sebastianu Pineri naj bi njegovi svetovalci takoj po nesreči svetovali, naj se ne povezuje preveč z dogajanjem. Obstajala je namreč večja verjetnost, da se bo razpletlo negativno, in s tem bi slaba luč padla tudi na predsednika.
Pinera se je odločil nasprotno in zdaj se mu to obrestuje. Rudnik je obiskal, še preden so dobili potrditev, da so rudarji so še živi. Reševalno operacijo je vseskozi osebno nadzoroval, ob prihodu na površje je z objemom in stiskom rok pozdravil večino rudarjev. Njegova priljubljenost je skokovito narasla, podpora njemu in njegovi vladi naj bi tako v zadnjih dneh bila kar 70-odstotna. Poskrbel je tudi, da so bile televizijske kamere lahko prisotne na vsakem koraku.
Sporočilo bi si kar prisvojil
Prešeren nasmeh pa je Pineri ob nekaterih vprašanjih vseeno zastal. Eno izmed teh je varnost v čilskih rudnikih – v večjih je za to dobro poskrbljeno, rudniki, kot je San Jose, pa po vseh varnostnih standardih močno zaostajajo. Predsednik je priznal, da del krivde za to nosi tudi vlada, predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora.
Druga nekoliko bolj bizarna zadrega pa se je spletla okoli pisma, s katerim so rudarji prvič sporočili, da so še živi. Pinera ga je namreč vse od dne, ko so ga dobili, nosil v notranjem žepu svojega suknjiča in več kot očitno je, da si ga želi obdržati. "Pripada Čilu," je dejal. Avtor sporočila, najstarejši ujeti rudar Mario Gomez, je že jasno povedal, da si želi pismo nazaj. Pinera pa je v intervjuju za BBC le z zadrego dejal, da sta se z Gomezom "o tem že pogovarjala" in da bo imel končno besedo o lastništvu sporočila njegov avtor.
Vsem rudarjem je obljubil denarno nagrado. Na vprašanje, koliko je stalo reševanje, pa odgovarja z "veliko milijonov".
Fit kot še nikoli
Na presenečenje marsikoga so bili rudarji v izjemno dobrem psihofizičnem stanju, ko so prišli iz rudnika. Drugi rešeni, Mario Sepulveda, je tako na primer poskakoval od navdušenja in skandiral z zbranimi.
Nekateri komentatorji reševanja so celo menili, da so iz rudnika nekateri po 69 dneh verjetno prišli v boljšem stanju, kot pa šli vanj. Zasluge za to naj bi imel predvsem urejen ritem življenja, redna vadba in predvsem dejstvo, da niso imeli dostopa do alkohola ali drugih opojnih substanc. Tudi čilski minister za zdravje je potrdil, da je splošno zdravstveno stanje rudarjev zelo dobro. Življenjske razmere v rudniku so bile seveda daleč od primernih, temperatura se je vseskozi gibala okoli 30 stopinj Celzija, vlažnost je bila okoli 85-odstotna.
Po mnenju poznavalcev jih težji del šele čaka – spopasti se bodo morali z nenadno slavo. Obremenjujoče je lahko tudi veliko zanimanje javnosti za podrobnosti iz njihovega intimnega življenja.