Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v danes objavljenem poročilu izpostavil tesno povezavo med rabo zemljišč in podnebnimi spremembami. Več kot 100 strokovnjakov je opozorilo na nenasitnost človeštva, ko gre za hrano in naravne vire. Tudi to poročilo poziva k temeljitim spremembam načina življenja, če želimo ohraniti Zemljo zanamcem.

"Zemljišča so že pod vse večjim pritiskom človeka, podnebne spremembe pa k tem pritiskom še dodajo," so v poročilu izpostavili strokovnjaki IPCC. Omejitev dviga globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija - k temu so se države zavezale v pariškem sporazumu - je mogoče doseči le z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov iz vseh sektorjev, vključno z zemljišči in prehrano, so izpostavili.

Zemlja sicer mora ostati produktivna za ohranjanje prehranske varnosti v luči naraščanja prebivalstva in negativnih vplivov podnebnih sprememb na vegetacijo. To pomeni, da so prispevki zemljišč pri naslavljanju podnebnih sprememb omejeni, so nadaljevali strokovnjaki. Izpostavili so tudi dolgotrajnost procesov obnavljanja zemlje in gozdov.

Zemljišča s prstjo, vegetacijo in sposobnostjo odbijanja Sončeve toplote so v desetletju do leta 2016 vsrkala 29 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, ki jih je povzročil človek. Ob zviševanju temperature pa se krepijo skrbi, da se bo Zemljina sposobnost vsrkavanja izpustov zmanjševala.

Foto: EPA Toplogredni plini, podnebna konferenca, Pariz

Človeška aktivnost danes sega na več kot 70 odstotkov vseh zemljišč, ki jih ne pokriva led. Kmetijstvo porablja 70 odstotkov vse sladke vode na planetu, dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in drugega izkoriščanja tal pa skupaj ustvarijo 23 odstotkov vseh s strani človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov.

Temperatura zraka nad zemljo se je od predindustrijske dobe ob tem že zvišala za 1,5 stopinje Celzija. To je dvakrat toliko, kot se je dvignila globalna povprečna temperatura, ki vključuje tudi zrak nad oceani.

Človeška aktivnost tudi širi puščave, pri čemer se območje zemlje s sušami vsako leto razširi za odstotek. Na ozemljih, ki se soočajo z dezertifikacijo, živi okoli 500 milijonov ljudi.

"Zemlja, ki je že v rabi, bi lahko nahranila svet v spreminjajočem se podnebju in zagotovila biomaso za obnovljive vire energije. A je za to potrebno takojšnje in obsežno ukrepanje na več področjih," je poudaril Haid Hans-Otto Pörtner iz ene od delovnih skupin, ki so pripravile poročilo. "To velja tudi za področje ohranjanja in obnavljanja ekosistemov in biotske raznovrstnosti," je dodal.

Zemlja je hkrati vir prehranske varnosti. Ta bo v prihodnje močno prizadeta zaradi podnebnih sprememb - znanstveniki svarijo pred manjšimi hektarskimi donosi, povečanimi cenami, manjšo hranilno vrednostjo in motnjami v dobavnih verigah. "Učinki se bodo razlikovali po državah, najbolj drastični pa bodo učinki v revnejših državah v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Karibih," je poudaril znanstvenik Priyadarshi Shukla.

Poročilo med drugim izpostavlja velik pomen, ki ga ima na podnebne spremembe način prehranjevanja. "Nekatere prehranske izbire zahtevajo več rabe zemlje in vode in povzročajo več izpustov toplogrednih plinov kot druge," je dejala raziskovalka Debra Roberts.

Prehrana, ki temelji na rastlinskih virih, bi lahko pomagala nasloviti podnebne spremembe. Če bi posamezniki zmanjšali uživanje mesa, bi lahko nahranili več ljudi z rabo manjše površine zemljišč, so ocenili strokovnjaki.

"Uravnotežen način prehranjevanja, ki vključuje rastlinsko hrano ... in hrano živalskega izvora, proizvedeno trajnostno v sistemih z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, predstavlja veliko priložnost za prilagajanje na podnebne spremembe," je dejala Robertsova.

Foto: Saša Despot ljubljana 08.12.08 meso, otvoritev Mercator Hipermarket Smartinska; foto:Sasa De

Strokovnjaki, ki so danes v Ženevi predstavljali poročilo javnosti na novinarski konferenci, so sicer opozorili, da njihovo delo ni predpisovanje diet. Njihovo poslanstvo je zagotoviti strokovne podlage za odločitve politikov in posameznikov. Vprašanje prehrane pa mora nasloviti vsak sam, so dodali.

IPCC je pozval tudi k prizadevanjem za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki po ocenah prispeva najmanj osem odstotkov toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Izgubljena ali zavržena je okoli tretjina vse pridelane hrane.

Strokovnjaki so se tako zavzeli za bolj trajnostni način upravljanja z zemljišči v sodelovanju z vsemi deležniki. Opozorili pa so tudi na potrebo po pazljivosti pri pokrivanju potreb bioenergetike. Izogniti se moramo tveganjem za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in degradacijo zemljišč, so zapisali.

Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 100 znanstvenikov in strokovnjakov, ki so se pri svojem delu oprli na več tisoč serij podatkov in opravljenih raziskav. Poročilo je nastajalo več kot dve leti. Sledi posebnemu poročilu IPCC, ki je raziskovalo poti do omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija in je bilo objavljeno oktobra lani. Septembra bo sledilo še posebno poročilo o oceanih ter kriosferi ter njuni vlogi pri naslavljanju problema podnebnih sprememb.