Pred dvema dnevoma je v Litvo prispela predhodnica nemške oklepne brigade, ki bo od leta 2027 stalno nameščena v tej baltski državi. To je prvič po koncu druge svetovne vojne, da je Bundeswehr svoje sile trajno razmestil zunaj nemških meja, poroča Index.

Gre za velik izziv za nemško vojsko, ki se sooča s pomanjkanjem dobesedno vsega - orožja, opreme, streliva, predvsem pa vojakov. In medtem ko lahko orožje, oprema in strelivo za stalno ostanejo v bazah, vojaki zagotovo ne bi pristali na trajno preselitev v Litvo. Novoustanovljena brigada Panzerbrigade 45 bo imela 4800 pripadnikov in okoli 200 civilistov (po želji bodo vojaki lahko pripeljali tudi svoje družine).

Panzerbrigade 45 bo sestavljen iz enega bataljona iz Bavarske, enega iz Severnega Porenja-Vestfalije in enega mednarodnega bataljona, ki ga bodo sestavljali pripadniki Nata. Ta bataljon pod nemškim poveljstvom je bil prej v Litvi.

Na uradni Facebook strani Natove okrepljene bojne skupine prednje prisotnosti Litva trdijo, da bataljon trenutno sestavljajo pripadniki iz Nemčije, Belgije, Češke, Luksemburga, Nizozemske, Norveške in Hrvaške.

xxx

Ko bo čez dve leti pripravljena za boj, bo Panzerbrigade 45 opremljena z enim bataljonom Leopard 2A7, bataljonom bojnih vozil pehote Puma in drugimi vozili, ki pripadajo združenemu mednarodnemu bataljonu. Stalna namestitev nemške vojske je za Litovce vsekakor spodbudna, čeprav samo ena oklepna brigada ne bo veliko pripomogla k odvrnitvi Rusije od agresije. Prav tako ne ostale sile, ki so razporejene v drugih dveh baltskih državah (Britanci so v Estoniji, Kanadčani pa v Latviji).

Kaj bo z zvezo Nato, če se Trump vrne v Belo hišo?

Vprašanje, ki si ga postavljajo številni, pa je naslednje: Bi Nato ukazal jedrski napad, če bi Rusi vstopili v baltske države? Ali pa je bolj verjeten scenarij, da zavezniki pošljejo nekaj majhnih kopenskih sil, da Litovcem, Latvijcem in Estoncem pomagajo pri obrambi?

Že kmalu, čez približno leto dni, bi se utegnila zveza Nato z morebitno vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo soočiti z največjo krizo doslej - Trump je namreč mnenja, da ZDA v Nato prispevajo preveč v primerjavi z ostalimi članicami. Nekdanji ameriški predsednik je celo napovedal, da bo v primeru vnovične izvolitve Rusijo spodbujal, naj napade tiste članice zavezništva Nata, ki za članstvo plačujejo premalo.

Posledično bi varnost baltskih držav, pa tudi vseh drugih evropskih držav, skoraj v celoti postala evropski problem. Evropa ima na drugi strani le dve jedrski sili - Francijo in Združeno kraljestvo, a je le Francija članica Evropske unije. Zato je slišati predloge, da bi francoske jedrske sile postale evropske, s čimer bi okrepili evropski obrambni potencial pred agresivno severno sosedo.

Po jedrskem orožju zdaj hlepi tudi Poljska, zaradi strahu pred morebitno rusko agresijo, kar je pred časom namignil že poljski general Jaroslaw Kraszewsky.

dezurni@styria-media.si