Tega delovnega področja smo se lotili na novo, je v Ludwigsburgu v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg povedal vodja urada Kurt Schrimm. 61-letni Schrimm želi s sodelavci v iskanje storilcev vključiti vse države, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. "Zagotovo vem, da so v Sloveniji na voljo spisi."

Po Schrimmovih besedah naj bi sledile baltske države, sicer pa urad trenutno preučuje spise iz Čila in Belorusije.

Vrhovni tožilec Schrimm po desetletju delovanja meni, da je njegova naloga, da tudi sam v tujini dejavno išče zadevne spise. "Časi, ko so nas po začetnem sumu kontaktirali očividci, so mimo. Zdaj od zunaj ne pride praktično nič. Sami moramo postati aktivni in zato se sami obračamo na različne arhive," je povedal Schrimm.

Pomembna podpora v tujini
Podpora nemških predstavništev v tujini je zato zelo pomembna. "Pogosto so tamkajšnji predstavniki odlično seznanjeni in nam dajejo pomembne napotke glede arhivov, za katere niti ne vemo, da obstajajo," je dejal Schrimm.

Možnost, da bi ujeli še kakega znanega zločinca iz časa nacizma, pa je po mnenju Schrimma majhna. "Naš cilj je sicer kazenski pregon in obsodba storilcev. Vendar je naša naloga tudi obdelava in razjasnitev primerov."

Tak primer je bil domnevni nacistični krvnik Ivan Demjanjuk - John, ki mu sodijo v Münchnu. Schrimmu in njegovim sodelavcem je pred dvema letoma uspelo pripraviti dokumentacijo za tožbo proti Demjanjuku, ki je obtožen vpletenosti v poboj več deset tisoč judov med drugo svetovno vojno.

Ali bo Demjanjuk obsojen, mora odločiti sodišče. Hkrati pa smo obravnavali takratne dogodke in tega ne gre podcenjevati, saj smo sestavili seznam 20 tisoč žrtev, je še zatrdil Schrimm.