Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je kmalu po začetku vrha tvitnil, da so voditelji 27 članic smernice za brexit sprejeli v 15 minutah.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je nato poudaril, da so bili voditelji smernice pripravljeni sprejeti v pičlih štirih minutah, kar je zelo spodbudno, celo presenetljivo.

Brexit je po Tuskovih besedah okrepil proevropsko vzdušje v članicah, kar kaže tudi najnovejša evropska javnomnenjska raziskava.

A kljub temu obetavnemu začetku si nihče ne dela utvar. Pogajanja bodo zahtevna. To je bilo prvič in zadnjič, da je bilo soglasje doseženo v štirih minutah, ne pričakujte tega znova, je opozoril Juncker.

Tako Tusk kot Juncker sta Britanijo tudi posvarila, naj nikar ne misli, da bo z delitvijo članic lažje dosegla dogovor. Le enotna sedemindajseterica lahko doseže dogovor o brexitu, je poudaril Tusk.

To je past

Na možnost, da bi lahko Britanija taktično poskušala spreti članice, je opozoril tudi nizozemski premier Mark Rutte. "To je past, ki se ji moramo izogniti," je poudaril.

Temeljno načelo smernic je postopen, fazni pristop k pogajanjem: najprej je treba doseči zadosten napredek glede izstopnega dogovora, šele nato se bo mogoče pogovarjati o prihodnjih odnosih, zlasti o trgovinskem sporazumu.

Pri izstopnem dogovoru so ključna tri vprašanja: pravice 4,5 milijona državljanov, dogovor o finančnih obveznostih Britanije ter meja med Irsko in Severno Irsko.

Potrebujemo prava zagotovila za državljane, je poudaril Tusk in Britanijo pozval k "resnemu odzivu".

Da "britanski prijatelji" včasih podcenjujejo tehnične težave brexita, je opozoril tudi Juncker.

Pojasnil je, da ga je britanska premierka Theresa May ob nedavnem srečanju večkrat pozvala k potrpežljivosti in ambicioznosti, ter poudaril, da enako velja za drugo stran Rokavskega preliva.

V povezavi s finančno poravnavo je Juncker danes dejal, da še ni dokončnega izračuna o tem, kolikšne so britanske obveznosti, in da se pojavljajo le "previdne ocene", da gre za 60 milijard evrov.

Pri tem nikakor ne gre za kazen za Britance, a jasno je, da bo Združeno kraljestvo jutri šibkejše zunaj unije, kot je danes v uniji, je poudaril francoski predsednik Francois Hollande.

Glede meje med Irsko in Severno Irsko se je vrh v smernicah zavzel za rešitev, s katero bi se izognili strogi ureditvi na meji. V posebni izjavi je vrh tudi potrdil, da v primeru združitve irskega otoka, ki obstaja v okviru mirovnega dogovora o Severni Irski, združen otok ostaja v EU.

Smernice vključujejo tudi pravico Španije, da ima besedo glede kakršnega koli dogovora med Združenim kraljestvom in EU v povezavi z Gibraltarjem.

Do jeseni ...

EU želi čim prej rešiti tudi vprašanje selitev dveh evropskih agencij - Evropske agencije za zdravila in Evropskega bančnega organa, ki imata sedež v Londonu. Merila za to, kje naj bo sedež agencij, naj bi unija dorekla junija, odločitve pa se pričakujejo proti koncu leta.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes ocenila, da bi lahko bila prva faza pogajanj končana do jeseni.

Merklova, ki je pred vrhom Britanijo opozorila, naj ne goji "iluzij", da bo imela po ločitvi enake pravice kot prej, je danes še izpostavila, da ni nikakršne zarote proti Britancem in da EU zgolj ščiti svoje interese.

Politične smernice bodo podlaga za podrobna pogajalska izhodišča, ki jih bo Evropska komisija predlagala 3. maja, članice pa naj bi jih potrdile 22. maja. Pogajanja se bodo sicer predvidoma začela šele po britanskih volitvah 8. junija.