Madžara Laszla Csataryja, ki je obtožen sokrivde za smrt 15.700 judov med drugo svetovno vojno, so našli v Budimpešti, je v nedeljo potrdil direktor izraelskega urada centra Simon Wiesenthal Efraim Zuroff.

Kot je pojasnil, jim je pred desetimi meseci informator priskrbel podatke, na podlagi katerih so našli zdaj 97-letnega Csataryja v madžarski prestolnici. Informatorju so plačali nagrado v višini 25 tisoč ameriških dolarjev, ki je obljubljena za tovrstne informacije.

Septembra lani so podatke predali madžarskemu državnemu tožilstvu, minuli teden pa so mu dostavili dodatne dokaze o njegovih zločinih med drugo svetovno vojno. Gre za dokaze o njegovi ključni vlogi pri deportaciji okoli tristo judov iz Košic v Kamenetz-Podolsk v Ukrajini, kjer so večino ubili poleti 1941.

Iz centra Wiesenthal so sporočili, da novi dokazi krepijo že tako močan primer proti Csataryju, kot tudi njihovo vztrajanje, da mora odgovarjati za svoje zločine. "To, da je minil čas, na noben način ne zmanjšuje njegove krivde, in starost ne bi smela biti zaščita za odgovorne za holokavst," je poudaril Zuroff.

Pomočnik madžarskega državnega tožilca Jeno Varga je glede primera dejal, da preiskava poteka in da bo njihov urad preučil informacije.

Objavili so fotografijo Csataryja

Britanski tabloid The Sun je v nedeljo poročal, da je našel in identificiral Csataryja v Budimpešti. Objavil je tudi njegovo fotografijo, v članku pa zapisal, da je novinarju, ki ga je pred vhodnimi vrati vprašal za očitane mu zločine, zaloputnil vrata, vpletenost v zločine pa zanikal.

Zuroff je za AFP potrdil, da ga je The Sun našel na podlagi informacij, ki jih je center Wiesenthal objavil septembra lani. Dodal je, da je to že četrtič, da tabloid z njimi sodeluje pri "pritisku na oblasti, ki so počasne pri kaznovanju nacističnih zločincev". Madžarske tožilce je ob tem pozval, naj Csataryja čim prej pripeljejo pred sodišče.

Bičal je ženske in se obnašal kruto

Aprila letos je center, ki je pomagal pri najdbi več deset nacističnih zločincev, Laszla Csataryja postavil na čelo seznama najbolj iskanih vojnih zločincev na svetu.

Po podatkih centra je bil Csatary med drugo svetovno vojno v času nacistične okupacije takratne Češkoslovaške šef policije v judovskem getu v mestu Košice, ki je zdaj na Slovaškem. S tega območja je bilo med vojno ubitih 15.700 judov, ki so jih večinoma prepeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Csatary je s prebivalci geta ravnal kruto. Med drugim je bičal ženske in jih silil, da so z golimi rokami kopale jame, je še dodal Zuroff.

Leta 1948 je Csataryja češkoslovaško sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je zbežal v Kanado, kjer je do leta 1995 živel pod lažnim imenom v Montrealu in Torontu kot prodajalec umetnin. Ko so ga našli, je znova zbežal, tokrat na Madžarsko, je še povedal Zuroff.

Septembra lani je sicer v Budimpešti v starosti 97 let umrl Madžar Sandor Kepiro, ki je bil obtožen vojnih zločinov v Srbiji leta 1942, a ga je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Pred Csataryjem je bil na prvem mestu lestvice centra Wiesenthal najbolj iskanih vojnih zločincev.