"Življenje na Veneri? Odkritje fosfina, stranskega produkta anaerobne biologije je najpomembnejši razvoj dogodkov doslej za življenje zunaj Zemlje," je tvitnil Bridenstine in dodal, da je Nasa pred desetletjem odkrila mikroorganizme v zgornji plasti Zemljine atmosfere, sedaj pa se morajo vsi osredotočiti na Venero.

Človeštvo je v iskanju življenja zunaj Zemlje med drugim poslalo robote na Mars, sondo na raziskovanje Jupitrovih lun ter Saturna, usmerilo mogočne teleskope proti oddaljenim galaksijam ter poslalo sondo Voyager izven sončnega sistema. Malokdo pa je razmišljal, da bi življenje lahko našli tako blizu v gostem strupenem ozračju najbližje sosede Venere.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je plin odkrila s pomočjo opazovanja z Zemlje, med drugim z občutljivimi teleskopi. Mednarodna ekipa iz Velike Britanije, ZDA in Japonske je ocenila, da obstaja fosfin v majhnih koncentracijah. Po različnih izračunih pa zaenkrat ne vidijo načina, da bi v takih količinah lahko nastal naravno preko neorganskega procesa na planetu.

Kljub neverjetnemu odkritju, ki bi lahko napovedalo obstoj življenja zunaj Zemlje, pa so znanstveniki opozorili, da bi morali to domnevo še zelo temeljito raziskati. Čeprav je na območju, kjer so našli plin, okoli 30 stopinj Celzija, pa je območje tudi izredno kislo, opozarjajo.

Foto: Epa Vesolje

Članica ekipe Sara Seager ocenjuje, da sta za prisotnost fosfina možni dve razlagi. Ena je ta, da gre tam za nek planetarni proces, ki ga ne poznajo. Druga pa je, da v ozračju Venere obstaja določena oblika življenja. Pri tem je opozorila, da ne trdijo, da so našli življenje na Veneri, ampak le sledi plina, ki tja ne sodi, zato bo potrebnih še veliko raziskav.

Proizvajanje fosfina je na zemlji povezano z anaerobnim življenjem, to je tistim, ki za preživetje ne potrebuje kisika. Odkrili so ga v močvirjih, riževih nasadih, tovarnah za predelavo gnoja, živalskem blatu ter črevesju rib in dojenčkov. Občasno nastane kot stranski proizvod v laboratorijih za mamila, uporablja pa se tudi kot pesticid.

Venera ni bila kandidat za iskanje življenja, saj je atmosferski pritisk tam 90-krat večji od tistega na Zemlji, temperature na površini pa dosegaj do 500 stopinj Celzija. Znanstveniki ugibajo, da je imela Venera pred milijardo let oceane z vodo, ki pa je zdavnaj izparela. Zaradi ozračja, v katerem prevladuje ogljikov dioksid in žveplena kislina, pa bi si planet kaj lahko zaslužil tudi povsem drugačno ime.

Kljub peklenskemu okolju pa so znanstveniki že od 60. let prejšnjega stoletja naprej ugibali, da bi neko življenje lahko obstajalo 50 kilometrov nad površino planeta, kjer so temperature in pritisk podobne tistim na Zemlji in bi majhni mikroorganizmi lahko preživeli.