Zadnje novice:

- Krizni sestanek grške vlade še poteka. Tiskovni predstavnik vlade Angelos Tolkas je sporočil, da je premier prepričan, da bo dobil petkovo glasovanje o zaupnici. "Storili bomo vse, da rešimo državo," je dejal Tolkas. Reuters, ki se sklicuje na svoje vire, poroča, da naj bi Papandreu vztrajal pri izvedbi referenduma.
- Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dejal, da je "edina možna pot" iz krize evroobmočja izvajanje dogovora doseženega 27. oktobra, ne pa zavlačevanje z referendumom.
- Na jutrišnjem sestanku med Merklovo, Sarkozyjem in Papandreujem bodo sodelovali tudi Juncker, Rompuy, Barroso in Lagardova.

Napovedal referendum

George Papandreu je včeraj napovedal, da bo razpisal referendum o novem dogovoru za celovito rešitev evra. Napovedal je tudi glasovanje o zaupnici, ki naj bi bilo v petek. "Izraz zaupanja v prihodnjo politiko je sedaj bolj potreben kot kdajkoli," je po navedbah AFP dejal grški premier in dodal, da bo odločitev grškega ljudstva obvezujoča. "Če ljudje ne bodo hoteli novega dogovora, ne bo sprejet," je poudaril Papandreu, ki je bil zaradi varčevalnih ukrepov, ki so sprožili val stavk in protestov v Grčiji, deležen kritik tudi v svoji stranki.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel se bosta v sredo srečala s Papandreujem. Krizni sestanek bo tako še pred začetkom zasedanja držav G20, ki se ga bo udeležil tudi Papandreu.

Pozivi k predčasnim volitvam

Premierjeva odločitev je presenetila tudi njegove strankarske kolege. Šesterica ga je pozvala, naj odstopi, saj po njihovem mnenju potrebujejo legitimno vlado, ki bo poskrbela za oživitev gospodarstva in vnovičen vzpon države. Poslanka Milena Apostolaki je tako že poslala svojo odstopno izjavo in napovedala, da bo nadaljevala kot neodvisna poslanka. S tem bo Papandreujeva stranka imela 152 mest v 300-članskem parlamentu.

Poslanec socialistov Vaso Papandreu, ki ni v sorodu s premierom, je pa vodja parlamentarnega odbora za gospodarstvo, je politične voditelje pozval, naj oblikujejo vlado narodne enotnosti in naj se čim prej razpišejo predčasne volitve. Podobno je vodja opozicijskih konservativcev Antonis Samaras zahteval predčasne volitve. Kot pravi, je premierov poziv k referendumu in glasovanju v zaupnici "ločevalen in izsiljevalen".

Zaskrbljena tudi Evropa

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel se bosta o napovedi referenduma pogovarjala še danes. Vodja poslanske skupine koalicijskih liberalcev (FDP) v Nemčiji Rainer Brüderle je za nemški radio Deutschlandfunk opozoril, da bo Grčija, če ne bo izpolnila obveznosti, bankrotirala. Takrat bodo morale evropske države ščititi sebe in Grčija bo morala ugotoviti, kako bo prišla iz tega položaja.

Italijanski premier Silvio Berlusconi je odločitev označil za nepričakovano in dodal, da povzroča negotovost po nedavnem vrhu evropskih voditeljev in pred pomembnim srečanjem skupine G20. Predstavniki vodilnih razvitih držav in držav v razvoju, združenih v skupino G20, se bodo v francoskem Cannesu sestali v četrtek.

Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick opozarja, da je svetovna ekonomija še vedno na majavih nogah in da se situacija lahko hitro obrne. Grško odločitev je označil za igro na srečo, ki lahko poveča negotovost na finančnih trgih. "Narobe bi bilo domnevati, da vas bo iz težav rešil nekdo drug. Evropa mora rešiti svoje probleme. ZDA morajo rešiti svoje probleme in Japonska mora rešiti svoje probleme," je dejal Zoellick.

Iz Bele hiše so sporočili, da grška odločitev kaže na to, da mora Evropa odreagirati hitro. Prepričani so, da se lahko Evropa uspešno spopade s krizo.

"Se igrajo z nami?"

Po včerajšnji napovedi je val ogorčenja zajel Nemčijo. "Vsi se sprašujemo, zakaj Papandreu dela to? Zakaj zdaj? Se igra z nami?," so se spraševali na naslovnici nemškega Bilda. V čem je smisel referenduma se sprašuje tudi švedski zunanji minister Carl Bildt, ki je na Twitterju zapisal: "Resnično ne razumem, kaj želi Grčija z referendumom. Je res še kakšna druga možnost?"

Finska finančna ministrica Jutta Urpilainen meni, da Grčija ne more ostati del evroobmočja, če zavrne predlog, sprejet 27. oktobra. O tem, ali bodo še naprej podpirali načrt za rešitev Grčije, razmišljajo tudi Nizozemci. Opozicija je razpis referenduma označila za odločitev, ki je v nasprotju z dogovorom.

Zatresli so se tudi trgi

Finančni trgi so po Papandreujevi napovedi zabeležili krepke padce. Pariški borzni indeks CAC 40 in frankfurtski DAX sta doslej izgubila več kot pet odstotkov, londonski FTSE 100 se je znižal za tri odstotke. Indeks Dow Jones je bil slabe pol ure po odprtju trga na ravni 11.696 točk, kar je 2,16 odstotka manj kot v ponedeljek, tehnološki indeks Nasdaq pa se je znižal za 2,31 odstotka na okoli 2622 točk.

Prav tako se je krepko znižal tečaj evra. Na frankfurtski borzi je treba za evro trenutno odšteti 1,3649 dolarja, kar je 1,41 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek.

Odpis polovice dolga

Načrt za rešitev evra, sprejet minuli teden, vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic bi se grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Finančno moč začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) bi okrepili s 440 na 1000 milijard evrov, predvidena je dokapitalizacija evropskih sistemskih bank, po prvih ocenah v višni 106 milijard evrov.