Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes potrdil, da je vodja najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin prispel v Belorusijo, poroča beloruska tiskovna agencija Belta. Lukašenko, ki se mu pripisujejo zasluge za prekinitev Wagnerjevega upora, je še izjavil, da bo Minsk sedaj skušal izkoristiti neprecenljive izkušnje skupine.

"Če bodo njihovi poveljniki prišli k nam in nam pomagali, so to za nas neprecenljive izkušnje," je dejal Lukašenko. Pri tem je pojasnil, da bi se Minsk med drugim lahko seznanil s tem, katero orožje se je v spopadih dobro obneslo ter o taktikah tako na področju napada kot obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Beloruski voditelj se prisotnosti Wagnerja v njegovi državi ne boji, a vseeno dodaja, da jih bodo oblasti pozorno spremljale. Prav tako je poudaril, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil varnostna jamstva, poroča britanski BBC.

Prigožin bo v državi deloval na lastne stroške, Belorusija pa ne namerava graditi taborišč za pripadnike Wagnerja. "Ponudili smo jim eno od opuščenih vojaških oporišč. Prosimo postavite svoje šotore," je še dodal Lukašenko.

Poskus državnega udara v Rusiji se je hitro končal s kompromisom, vendar pa je Putin dal vedeti, da ne bo zlahka odpustil tistim, ki so ga poskušali odstraniti. Prizor Putinovega zloveščega odgovora se širi po spletu. 

Foto: Profimedia Jevgenij Prigožin

Beloruski obrambni minister Viktor Hrenikov je medtem Lukašenka obvestil, da ne bi imel nič proti, če bi pripadnike Wagnerja vključili v belorusko vojsko. Lukašenko pa mu je naročil, naj se o morebitni vključitvi pogaja s Prigožinom.

Lukašenko: Boleče je bilo gledati

Pred tem je Lukašenko izjavil, da so bile napetosti med rusko vojsko in rusko zasebno najemniško skupino Wagner napačno obravnavane. Dejal je, da je bilo Wagnerjev upor proti ruskemu vojaškemu vodstvu konec tedna "boleče gledati" in da v tej zgodbi ni junakov.

Voditelju, ki Belorusijo vodi od leta 1994 in velja za tesnega zaveznika Putina, se sicer pripisujejo zasluge za prekinitev Wagnerjevega upora. Kot je danes pojasnil za beloruske medije, je v soboto z željo po ustavitvi upora po telefonu poklical tako Putina kot Prigožina.

Sprva je poklical ruskega predsednika. Predlagal mu je, naj nikamor ne hiti in se najprej pogovori s Prigožinom. Putin naj bi mu povedal, da se Prigožin ne namerava pogovarjati, a je Lukašenko vseeno poskusil stopiti v stik z njim.

V pogovoru s Prigožinom sta med drugim razpravljala o tegobah, s katerimi se sooča Wagner. Prigožin naj bi mu rekel, da od Moskve zahteva izročitev ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova. Lukašenko pa mu je odvrnil, da se to ne bo zgodilo in ga opozoril, da bodo ruske sile na pol poti do Moskve Wagner uničile.

Ko so bili pripadniki Wagnerja v soboto od Moskve oddaljeni približno 200 kilometrov, je nato tiskovna služba beloruskega predsednika sporočila, da je ta prepričal Prigožina, naj ustavi svoj pohod.

Prigožin je zatem sporočil, da se njegove sile vračajo v baze, češ da si ne želijo prelivanja krvi. Lukašenka pri tem ni omenil, beloruskemu voditelju pa se je kasneje za posredovanje zahvalil Putin, ki je v ponedeljek sicer sporočil, da je sam zaukazal izogibanje prelivanju krvi v soboto.

dezurni@styria-media.si