Republikansko vodstvo je namreč odložilo glasovanje o predlogu za odpravo nevarnosti tako imenovanega fiskalnega prepada zaradi višjih davkov in avtomatičnih varčevalnih ukrepov.
Januarja poteče veljavnost davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Georgea Busha mlajšega, v veljavo pa stopijo avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, o katerih so se republikanci dogovorili s predsednikom ZDA Barackom Obamo lani v času prepira okrog povišanja meje javnega dolga. Demokrati in republikanci so si zaradi visokih primanjkljajev z dogovorom tako dobesedno naperili pištolo v glavo, sedaj pa se pogajajo o tem, da je ne bi sprožili.
Višji davki za bogate nesprejemljivi
Fiskalni prepad namreč grozi, da bo ZDA in s tem tudi svet spet pahnil v gospodarsko recesijo. Višji davki in nižja proračunska poraba v skupni dolgoročni vrednosti 7000 milijard dolarjev sta namreč idealen recept za zaviranje gospodarske rasti, ki je še vedno šibka po zadnji recesiji. Nujnost dogovora je jasna vsem vpletenim, vendar pa ga je politično zelo težko doseči, ker Obama vztraja, da se morajo davki za bogate povišati. To pa je za republikance še vedno nesprejemljivo.
Obratno je za demokrate nesprejemljiva raven znižanja porabe za socialne programe, kot jo zahtevajo republikanci, ki se glede tega borijo le za proračun Pentagona. V večjih težavah kot Obama je predsednik predstavniškega doma John Boehner, ki svoje republikanske večine v predstavniškem domu še ni uspel prepričati v nujnost popuščanja, kar se je pokazalo tudi v četrtek, ko ni zmogel dovolj večine za svoj tako imenovani "načrt B".
Obama lahko počaka do januarja, ko se bodo davki avtomatično povišali za vse Američane, nato pa z demokrati predlaga znižanje davkov za, kot pravi, 98 odstotkov Američanov. Predsednik je najprej zahteval povišanje davkov za letni dohodek nad 250.000 dolarjev za gospodinjstvo. S tem bi v desetih letih zagotovili 1600 milijard dolarjev novih davčnih prilivov, ki jih potrebujejo za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Obama je nazadnje predlagal, da se davčna stopnja poviša za letni dohodek nad 400.000 dolarjev, kar pomeni v desetih letih 1200 milijard novih prilivov. Predlagal je tudi 800 milijard dolarjev proračunskih prihrankov in počasnejšo rast pokojnin glede na inflacijo. Demokrate je celo pošteno razjezil, ker več ne vztraja pri podaljšanju začasnih davčnih olajšav na plače, kar bo prizadelo večino davkoplačevalcev.
Načrt B obsojen na propad
Republikanci nočejo nobenih novih davkov, čeprav se na primer proti davkom na plače ne borijo tako zelo, kot proti davkom za bogatejše Američane. Boehner je želel v četrtek izvesti glasovanje o "načrtu B", ki sprejema višje davke, vendar le za letni dohodek nad milijon dolarjev. To bi skupaj z višjo davčno stopnjo za dohodke od investicij in dividend v državno blagajno v desetih letih navrglo 940 milijonov dolarjev.
Boehner bi v zameno rad 1200 milijard dolarjev manj porabe, večinoma za socialne programe, kot sta pokojnina in zdravstvo. Boehner je želel glasovanje o tem, čeprav je vodja senatne večine Harry Reid dejal, da v senatu o načrtu B ne bodo niti razpravljali. Obama je zaradi tega povsem po nepotrebnem grozil z vetom.
Vendar pa se je izkazalo, da Boehner med svojimi republikanci nima dovolj podpore niti za načrt B. Problem je privolitev v povišanje davkov, zaradi česar so Boehnerja po vrsti napadle vse konservativne interesne skupine. Predstavniški dom je sicer s tesno večino v četrtek sprejel predlog, ki zaustavlja krčenje porabe za Pentagon, vendar tudi ta v senatu ne bo preživel.
Predstavniški dom bo po trenutnih načrtih zasedal znova šele po Božiču, prav tako tudi senat. Boehner je po hladnem tušu od svoje poslanske skupine napovedal, da je sedaj žoga pri Obami in senatu, potihoma pa naj bi obljubil, da se bo vrnil v Belo hišo in skušal z Obamo najti nov dogovor. Ameriški politični analitiki sicer vse bolj ocenjujejo, da je le malo možnosti, da bo dogovor sprejet do konca leta.