Cene plina so v Evropi zadnje štiri dni padale, no, vse do novice, da na Severnem toku 2 v morje uhaja plin, ko so poskočile za 20 odstotkov, v Veliki Britaniji pa za kar 33 odstotkov. V plinovodu Severni tok 2 je bilo kar 117 kubičnih metrov zemeljskega plina, ki je po trenutnih cenah vreden 237 milijonov evrov, ugotavlja hrvaški Index. A ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti med rusko invazijo na Ukrajino že pokazal, da je pripravljen žrtvovati plin in ga koristiti kot orožje v boju z Evropo, ki je proti Rusiji sprožila številne sankcije. Tako je avgusta Rusija na meji s Finsko dnevno sežigala plin v vrednosti slabih deset milijonov evrov, raje kot da bi ga izvozila v Evropo.

Potem ko so v ponedeljek uhajanje plina zaznali na plinovodu Severni tok 2, so danski in švedski pristojni organi zaznani še uhajanje plina na dveh lokacijah na plinovodu Severni tok 1. 

"Primeri uhajanj plina na morju so redki," ugotavljajo pri britanskem Telegraphu. Trije taki dogodki naenkrat na različnih lokacijah pa že namigujejo na sabotažo. Pri Telegraphu pišejo, da je šlo v tem primeru najverjetneje za namerno razstrelitev z morskimi minami, ki jih je mogoče vnaprej programirati. Ena od teoretičnih možnosti je tudi, da so bile v cevi izvrtane luknje, še dodajo in spominjajo, da ima ruska mornarica izjemno posadko pri preiskovanju morskih tal. A po do zdaj dostopnih podatkih, gre skoraj zagotovo za eksplozije.

Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov zaznale dve ločeni detonaciji - eno ob 2.03 in drugo ob 19.04. Seizmolog Björn Lund iz Švedske seizmološke mreže (SNSN) je za švedsko televizijo SVT povedal, da gre nedvomno za eksplozije.

Sicer pa je bila (prva) točka sabotaže, v kolikor je to res bila, izbrana zelo taktično. Gre namreč za ruske rezerve plina, saj plinovod Severni tok 2 nikoli ni zares funkcioniral in verjetnost, da bi v bližnji prihodnosti zaživel, je zaenkrat zelo majhna. Nemčija je namreč tik preden je Putin napadel Ukrajino, sporočila, da ne bo odobrila tega projekta. Niti plinovod Severni tok 1, ki je dolga leta skrbel za močno evropsko odvisnost od ruskega plina, ni več tisto, kar je nekoč bil. Rusija ga namreč ni vključila že vse od zaprtja v avgustu.

Zakaj prav zdaj?

Zakaj bi se Putin odločil za sabotažo prav zdaj? Čas sabotaže bi bil težko boljši, ugotavljajo analitiki. Novi plinovod med Norveško in Poljsko je namreč začel obratovati prav včeraj, ko so začele prihajati novice o morebitni sabotaži. Nahaja pa se zelo blizu Severnega toka 2. 

Od začetka vojne je Norveška začela prevzemati glavno vlogo v oskrbi plina za Evropsko unijo. Podvodne eksplozije (uhajanje plina je bilo zaznano na treh različnih mestih) bi lahko služile kot opozorilo Norveški, kaj bi se ji lahko zgodilo, če bo Rusija postavljena v kot. Kot ugotavljajo tuji mediji, je mesto eksplozij na Severnem toku 2 zelo blizu novemu baltskemu plinovodu. Norveške oblasti so že pozvale k povečani pazljivosti, potem ko so dobile opozorila, da so bili v neposredni bližini njihovih objektov opaženi neidentificirani droni.

V Rusiji so medtem izrazili "izjemno zaskrbljenost" zaradi nastalih razmer. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo za sabotažo, odgovoril, da trenutno ne izključujejo nobene možnosti.

V kolikor bi prišlo do morebitne okvare na novem baltskem plinovodu, bi to za Evropo bila velika težava v oskrbi s plinom že to zimo. Zdi se, da se Rusija znova zanaša na zimo, to pa je dejavnik, ki jim je v preteklosti že velikokrat prinesel zmago v vojnah, še ugotavlja hrvaški Index. 

Poljska je vse bliže neodvisnosti od ruskega plina, ki naj bi jo dosegla že do konca tega leta. Namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Marcin Przydacz medtem ne izključuje možnosti, da bi bilo lahko uhajanje plina provokacija Moskve. "Žal naša vzhodna soseda nenehno vodi agresivno politiko. Če je sposobna agresivne vojaške politike v Ukrajini, je očitno, da ni mogoče izključiti provokacij, tudi ... v Zahodni Evropi," je opozoril.