Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) hrani bazo podatkov o naravnih nesrečah, ki so se pripetile po letu 1888. V dvajsetem stoletju (1900 do 2000) je Zemljo doletelo 9195 večjih naravnih nesreč, to je nesreč, v katerih je umrlo deset ali več ljudi. Več kot polovico teh katastrof so povzročili vremenski pojavi, petino geološki dejavniki (v to kategorijo sodi tudi cunami), ostalo pa gre na račun bioloških dejavnikov (epidemije, bolezni in podobno).

Spodaj so navedene najbolj smrtonosne naravne katastrofe , kamor sicer ne spada pojav lakote:

Črna smrt in poplave Rumene reke

V absolutnem smislu je nasmrtonosnejša naravna nesreča pandemija kuge, saj je terjala najvišje število žrtev. Poplave reke Jangcekjang leta 1931 pa predstavljajo največjo katastrofo v relativnem smislu, saj nobena nesreča ni v tako kratkem času usmrtila tolikšnega števila ljudi.

Vremenske katastrofe
1876, Indija, ciklon :
Tega leta je na območju delte reke Megna divjal ciklon, ki je zahteval življenja okoli 300.000 ljudi.

1887, Kitajska, poplave Rumene reke (Jangcekjang):
Rumena reka, ki je zaradi zelo nizkega terena v okolici svoje struge že a priori nagnjena k poplavam, je tega leta s svojimi poplavami med kitajskimi kmeti zahtevala visok smrtni davek. Umrlo je vsaj milijon, po nekaterih ocenah pa celo do dva milijona ljudi.

1931, Kitajska, druge velike poplave Rumene reke:
Najhujša naravna katastrofa 20. stoletja, ki so jo povzročile obilne padavine. Poplave Rumene reke so s posledično uničenimi polji in izbruhom bolezni povzročile smrt enega do štirih milijonov ljudi.

1970, Bangladeš, ciklon:
Bhola je bilo ime ciklona, ki je tega leta divjal po revnem Bangladešu. Tragične posledice: od 200.000 do 500.000 mrtvih.

Razdejanje v Bangladešu; posledica rušilnega pohoda cunamija © AFP

Geološke katastrofe
526, današnja Sirija, potres :
Širše območje znamenitega mesta Antiohija, katerega ostanki se nahajajo v današnji Siriji, prizadene potres, ki terja približno 250.000 žrtev.

1556, Kitajska, potres:
Gre za najbolj smrtonosen potres v zgodovini človeštva, ki je prizadel takratno kitajsko provinco Shaanxi (osrčje današnje Kitajske). Potres naj bi dosegel kar 8,14 stopnjo po Richterjevi lestvici. Za sabo je pustil okoli 830.000 mrtvih.

2004, Indonezija, Šrilanka in druge države, cunami: Pet dni pred iztekom leta je potres v Indijskem oceanu z epicentrom pri indonezijskem otoku Sumatra sprožil nastanek visokih valov, ki so se usmerili proti obalam Indonezije, Tajske, Indije, Šrilanke pa tudi vzhodne Afrike in usmrtili 230.000 ljudi.

Ameriški kmetje z zaščitnimi maskami v času razsajanja španske gripe. © AFP

Biološke katastrofe
1347–1400, svet, črna kuga : V osrednji Aziji izbruhne pandemija posebne pljučne kuge, ki množično seje "črno smrt". Kuga se hitro razširi po svetu. V tem obdobju je umrlo kar okoli 75 milijonov ljudi, od teh tretjina samo v Evropi. Manjši, a tudi zelo smrtonosni izbruhi bolezni se pojavljajo še do 18. stoletja.

1918–1920, svet, španska gripa: Bolezen, ki so jo prvič zabeležili v Španiji in je zahtevala višji smrtni davek kot prva svetovna vojna. Kožna pandemija, ki jo je povzročal virus, naj bi svetovno populacijo zdesetkala za 50 milijonov ljudi.