Načrtovani stroški gradnje so preko 11 milijard evrov (14 milijard dolarjev). Za primerjavo, slovenski proračunski odhodki v celotnem letu 2012 znašajo slabih 10 milijard evrov.
In zakaj je USS Gerald Ford toliko vredna? Gre za nov istoimenski razred ameriških letalonosilk, skupaj bodo zgrajene tri. Razred je naslednik razreda nimitz, prva letalonosilka pa bo nadomestila enterprise, ki po svetovnih morjih pluje že več kot 50 let.
USS Gerald Ford so začeli izdelovati leta 2005, leta 2009 je bila položena kobilica, dokončana pa bo 2015. Dolga je 333 metrov, izpodriv pa je okoli 100 tisoč ton. Poganjata jo dva jedrska reaktorja nove generacije, ki bosta trikrat toliko zmogljiva kot v razredu nimitz. Ladja bo po njuni zaslugi lahko plula s hitrostjo prek 30 vozlov (56 kilometrov na uro).
Avtomatizirani "mornarji"
Od dosedanjih ameriških letalonosilk se na videz zelo loči po precej manjšem kontrolnem stolpu, ki je povrh prestavljen precej nazaj proti krmi. S tem so na skoraj 20 tisoč kvadratnih metrov veliki ploščadi pridobili dragoceni prostor, ki bo precej pospešil operacije. Čeprav ima novinka le tri dvigala v nasprotju s štirimi nimitzovimi, bo postopek dviganja in prestavljanja letal po palubi veliko hitrejši, saj so vsi procesi časovno karseda oprimizirani s pomočjo robotov. Čas, ki ga bo neko letalo po pristanku porabilo za polnjenje z gorivom in vnovično oboroževanje, je pomembno skrajšan, saj bo tudi precej manj premikanja po palubi.
Letalonosilka bo na krovu gostila okoli 4.660 mornarjev, pilotov, tehnikov in častnikov. Čeprav je to visoka številka, je še vedno precej manjša kot pri dosedanjih letalonosilkah ravno zaradi avtomatizacije procesov.
Za letali se ne bo več kadila para
Med največjimi novosti, ki jih uvaja, je poseben elektromagnetni katapult emals, s katerim nadomeščajo dosedanji parni mehanizem. Novi mehanizem je lažji in zelo učinkovit, hkrati pa do letal prijaznejši, saj letalo do vzletne hitrosti pospeši bolj enakomerno in je manj stresen do njihove konstrukcije. Z nje bodo lahko vzletala tako lahka brezpilotna letala kot težja letala, ki do danes sploh niso bila primerna za letalonosilke.
Po ladji bo položenih na stotine kilometrov komunikacijskih kablov, mejnik pa pomeni tudi radarski sistem, ki ga bo odslej sestavljalo precej manj, a bolj učinkovitih enot. Hkrati je po obliki narejena tako, da jo radarji težje zaznajo.
Velikansko ladjo v ladjedelnici orožarskega giganta Northrop Grumman gradijo po modulih; med najzahtevnejšimi je bila umestitev 680-tonskega premca, ki je zgrajen tako, da z obliko omogoča do 15 odstotkov bolj učinkovito plovbo. Prihodnje leto naj bi ladja doživela mokri krst, saj bodo njen dok potopili in bo prvič splula. Letalonosilka bi sicer lahko teoretično plula po morjih kar 25 let, ne da bi se ustavila.