Naj se ne ponovi nikoli več!

Foto: Žurnal24 Na tleh nekdanjih taborišč po vsej Evropi potekajo slovesnosti v spomin in predv Foto: Žurnal24 auschwitz Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna Foto: Žurnal24 Rižarna
V Oswiecimu na Poljskem ob navzočnosti redkih še živečih taboriščnikov poteka osrednja slovesnost v spomin na nacistično preganjanje milijonov Evropejcev med drugo svetovno vojno.
Oglej si celoten članek

Slovesnosti ob mednarodnem dnevu žrtev holokavsta na 65. obletnico osvoboditve zloglasnega koncentracijskega taborišča, ki je bolj znano po nemškem poimenovanju Auschwitz, so se kljub ostremu mrazu med drugim udeležili izraelski predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu ter poljski predsednik Lech Kaczynski in premier Donald Tusk. Video poslanico je poslal tudi ameriški predsednik Barack Obama.

Zbrani, med katerimi je kar nekaj preživelih iz tega taborišča smrti, so v taborišče prišli skozi vrata, nad katerimi visi napis Delo osvobaja. Napis je replika, saj je original še vedno v popravilu, potem ko so ga pred mesecem dni za nekaj dni ukradli in razkosali na tri dele.

Potekalo je tudi ekumensko bogoslužje, ki sta ga vodila glavni rabin Tel Aviva Izrael Meir Lau – rojen na Poljskem, oba njegova starša pa sta bila žrtvi holokavsta – ter glavni rabin na Poljskem Michael Schudrich.

Tudi v Rižarni spomin na trpljenje
Slovesnost je med drugim potekala tudi v tržaški Rižarni. V tamkajšnjem nekdanjem taborišču je bilo ubitih med 3000 in 5000 ljudi, med njimi Italijani, Furlani, Slovenci, Hrvati, Judi, politični zaporniki, vojaški interniranci in drugi.

 

Slovesnost v Rižarni. (Foto: Dare Čekeliš)

Peres: Krvnike pred sodišča!
Že dopoldan je v Berlinu pred nemškimi parlamentarci kot tretji izraelski predsednik v zgodovini spregovoril Šimon Peres in opozoril, da živi še veliko nacističnih krvnikov, ki bi jih bilo treba spraviti pred sodišča. Peres se je v govoru spomnil svojega dedka, ki so ga ubili nacisti, ko so ga še z drugimi judi strpali v sinagogo in jo zažgali.

Nobelovec nad papeža
Pred italijanskim parlamentom pa je govoril nobelov nagrajenec in preživeli iz Auschwitza ter Buchenwalda Elie Wiesel. V čustvenem govoru je ostro napadel medvojnega papeža Pija XII. in njegov "tihi" odnos do masovnega pobijanja Judov.

Papež Benedikt XVI. je sicer med redno tedensko avdienco opozoril, da Auschwitz tudi danes ostaja "nema priča nepredstavljive krutosti nacistov med drugo svetovno vojno", ki se ne sme več ponoviti. Nemški papež je bil v otroštvu tako kot večina tedanjih mladostnikov tudi sam član Hitlerjeve mladine, med obiskom Poljske pred leti pa je obiskal tudi zloglasno taborišče.

Preberite pričevanje: Bila je že med mrtvimi

Taborišče Auschwitz-Birkenau je kot največje nacistično taborišče eden glavnih simbolov nasilja Nemčije nad civilisti med drugo svetovno vojno. Taborišče, v katerem je umrlo med 1,2 in 1,5 milijona ljudi, je s svojo morilsko tehniko predstavljalo eno glavnih orodij nacistov za dosego končnega cilja – uničenja Judov, Romov, političnih nasprotnikov, homoseksualcev in vseh, ki so bili na poti Hitlerjevemu režimu. Na vrhuncu je leta 1944 v njegovih plinskih celicah umiralo po šest tisoč ljudi na dan. Med njimi je bilo tudi ogromno Slovencev. Več o njih si preberite na naslednji povezavi. Auschwitz in nekaj tisoč okostenelih zapornikov so 27. januarja 1945 osvobodile sile sovjetske Rdeče armade.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.