Luigi Negri je nadškof mest Ferrara in Comacchia v deželi Emiliji Romani v severni Italiji. 
Italijanski časnik Il fatto quotifiano je te dni prenesel njegovo izjavo, s katero je 74-letni nadškof papežu Frančišku takšno črno usodo, kot jo je leta 1978 doživel papež Janez Pavel I., ko je umrl po vsega 33 dneh pontifikata v še danes ne povsem razjasnjenih okoliščinah.

Izdalo naj bi ga srce, a rezultati obdukcije niso bili nikoli objavljeni, zato so se pojavile špekulacije, da je bil v resnici umorjen, saj je nakazal, da bo njegov pontifikat prelomen in precej bolj "ljudski" v primerjavi s takratnimi poglavarji Katoliške cerkve. 

"Upajmo, da bo Brezmadežna tudi z Bergogliom naredila isti čudež, kot z onim drugim," je menda izjavil nadškof Negri. 

Imenovanja "mimo pravil"

Negri naj bi bil argentinskemu papežu gorak zaradi imenovanj novih nadškofov v Palermu in Bologni, saj naj bi na ta položaj imenoval preveč "posvetna" Corrada Loreficea in Mattea Marija Zuppija. Za Negrija pa sta oba popolnoma nesprejemljiva, saj da ob imenovanju niso bila upoštevana uveljavljena pravila napredovanj in vse skupaj kaže na "sovraštvo proti Cerkvi."

Hrvaški teolog Jura Kolarič je po pisanju 24sata osupel nad izpadom in odkritim prezirom italijanskega nadškofa. Razlaga si ga kot odziv na nekonvencionalne poteze, ki spremljajo Frančiškov pontifikat, in njegove želje, da prevetri zatohlo in samozadostno kurijo cerkvenih dostojanstvenikov, hkrati pa ustanovo tudi bolj približa modernemu človeku in njegovim potrebam. 

Eden od dokazov je bila tudi nedavna sinoda o družini, kjer so se lomila stoletja dolge cerkvene prakse v odnosu do zakona. 

dezurni@zurnal24.si