Ti ukrepi se nanašajo na potrebo po zagotovitvi srednjeročnega financiranja bank v izogib kreditnemu krču in za zaščito kreditnega toka v realno gospodarstvo ter potrebo po krepitvi kakovosti in količine kapitala bank za zaščito pred šoki, kot je izguba zaradi odpisa grškega dolga.

Pri julijskih stresnih testih za evropske banke je bil ta prag določen pri petih odstotkih, izgube zaradi državnih obveznic pa niso bile zadostno upoštevane. Na testih je padlo osem bank, a 16 - med njimi tudi Nova Ljubljanska banka (NLB) - pa jih je test prestalo le za las.

Cilj devetih odstotkov najbolj kakovostnega kapitala - to je kapital, ki ga morajo imeti banke v gotovini ali v instrumentih, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v gotovino, zaradi česar je res na voljo v času nuje - bo treba doseči do 30. junija 2012.

Začasni sklad le v skrajni sili

V izjavi vrha EU ni številke o znesku potrebne dokapitalizacije, a po neuradnih navedbah naj bi ta znašala 108 milijard evrov.

Pri tem bo veljal postopen pristop. Banke bodo morale najprej uporabiti zasebne vire na trgih. Če to ne bo zadoščalo, bodo morale pomoč zagotoviti države iz javnih sredstev in v zameno sorazmerno vstopiti v lastništvo bank. In če še to ne bo dovolj, se bo v skrajni sili za države v območju evra uporabil začasni sklad za zaščito evra (EFSF).

Po vrhu EU v Bruslju poteka vrh območja evra.