Okoli 700 od 4000 beguncev, ki so jih namestili v nemško zvezno deželo Spodnja Saška, je v zadnjih tednih izginilo in nihče točno ne ve, kje se nahajajo. Kot poroča lokalni časnik Neue Osnabrücker Zeitung (NOZ) oblasti domnevajo, da so odšli bodisi k sorodnikom v Nemčiji ali drugam bodisi so se umaknili, ker ne želijo ostati v ruralnih območjih, kamor jih namestili.

Ker jih lokalne oblasti še niso registrirane, ne vedo, niti kdo so, niti kam so šli. Begunski center v kraju Lingen je recimo zapustila polovica od 202 beguncev, ki so jih namestili tam. 

Več sto tisoč jih bo Nemčijo zapustilo

Nemško ministrstvo za delo ocenjuje, da bo okoli 300 tisoč beguncev, ki so prišli v Nemčjo, še letos to državo zapustilo in odšlo drugam. Foto: EPA Begunski center v Nemčiji   Foto: EPA Begunski center v Nemčiji
Foto: EPA Begunski center v Nemčiji

Angelika Lahn, tiskovna predstavnica Krščansko-demokratske unije (CDU) na Spodnjem saškem je situacijo opisala kot "nesprejemljivo" in poudarila, da se morajo begunci takoj po prihodu registrirati. 

Ne vedo kjer so in kam jih peljejo

Timo Fres, tiskovni predstavnik mesta Delmenhorst, pa opozarja na pomanjkljivosti sistema sprejemanja beguncev, saj mnogi ne vedo niti kje so, niti kam jih bodo odpeljali. "Večino časa ne vedo, kje so. Pred kratkim smo jim postavili velik zemljevid, da se lahko orientirajo," je povedal Frers. 

Nestrpni pa postajajo tudi domačini na območjih, kamor nameščajo begunce. V Freibergu na Saškem so demonstranti poskušali ustaviti skupino beguncev, ki so bili namenjeni v begunski center. Po poročanju lokalnega Süddeutsche Zeitung so nekateri v avtobus z begunci metali jabolka in klobase. Prišlo je tudi do verbalnih napadov, a napetost k sreči ni eskalirala in prerasla v fizično nasilje. Foto: EPA Begunci v Nemčiji

Napadi na politike

Hamburg Abendblatt medtem poroča o napadu skrajnih desničarjev na dva lokalna politika. Vozilo Patricka Dahlemanna iz socialdemokratske SPD so polili z masleno (butanojsko) kislino. 
Na Facebooku je Dahlemann v odzivu zapisal, da se ne bo pustil ustrahovati v prizadevanjih k "resnični kulturi gostoljubnosti".

Njegova strankarska kolegica Susann Wippermann je bila prav tako deležna groženj s strani neznane osebe, ki ji je na steklu avtomobila pustila napis "izdajalka naroda". 

Pretekli teden je Zvezni kriminalistični urad (Bundeskriminalamt – BKA) posvaril politike, ki podpirajo begunce, da jim grozi nevarnost napada s strani desničarskih skupin. 

Protesti v Hamburgu

Okoli 1200 demonstrantov je begunska problematika na ulica privabila tudi v Hamburgu, kjer so potekali protesti proti nastanitvi večje skupine beguncev. Civilna iniciativa mestnega okrožja Neugraben-Fischbek "Ne politiki, ja pomoči!", kjer živi okoli 27 tisoč prebivalcev, ne želi sprejeti okoli 5000 beguncev, ki naj bi jih predvidoma namestili tja. 

Tiskovni predstavnik iniciative Uwe Schröer je dejal, da vztrajajo pri zgornji meji 1500 beguncev v četrti in zahtevajo pravično razporeditev beguncev v druge predele mesta. "Želimo pomagati in sprejeti begunce, a ne želimo geta, ki se tukaj načrtuje. Na tak način integracija ne more uspeti," je povedal za nemške medije.  Foto: EPA Begunci v Nemčiji Foto: EPA Begunci v Nemčiji Foto: EPA Begunci v Nemčiji

Po poročanju nemškega The Bild so jih pričakovali okoli 350, a jih je prišlo kakih 1200, med njimi upokojenci, mlade družine z otroci in taki, ki imajo tudi sami migrantsko ozadje. S trga so se preselili na območje t. i. Vogelkampa, kjer naj bi zgradili begunsko vas za najmanj 3000 beguncev. Pozivali so k večji razporeditvi beguncev njihovi namestitvi na "privilegirane lokacije", kjer jih do sedaj ni bilo.

Ostrejša azilna politika

Nemčija je sicer uvedla novo ostrejšo azilno politiko, ta teden pa naj bi pričela tudi vračati zavrnjene begunce iz seznama t. i. varnih držav, ki v Nemčiji ne morejo dobiti azila. 

Na seznamu varnih držav porekla so bile doslej Srbija, BiH in Makedonija, seznam pa so razširili še na Albanijo, Kosovo in Črna goro.  Foto: EPA Begunci v Nemčiji

Načrt nemške kanclerke Angele Merkel, da bi migrante, ki nimajo možnosti za azil v Nemčiji, poslali v t. i. tranzitne cone, kjer bi počakali na deportacijo, je naletel na nasprotovanje.
Registracijski centri, ki že obstajajo, naj bi imeli posebne prostore za zadrževanje in deportacijo. "Tranzitna območja so praktično množični zapori. S SPD teh ne bo," je v soboto dejal podpredsednik socialdemokratov (SPD) Ralf Stegner.

Pomoč v blagu, ne več v gotovini

Po novi zakonodaji, ki je začela veljati v soboto, bodo begunci v sprejemnih centrih ostali lahko šest in ne več tri mesece. Tam bodo prejemali pomoč v blagu in ne več gotovine. Nova zakonodaja predvideva tudi posebne tečaje za čimprejšnjo integracijo v nemško družbo ter poenostavitev birokratskih postopkov za gradnjo namestitvenih kapacitet za begunce. 

Val beguncev, ki prihajajo v Nemčijo, sicer v zadnjem času podira vse rekorde. Letos naj bi jih v državo po ocenah prišlo med 800.000 in 1,5 milijona.