Reševalci so sinoči uspešno preizkusili reševalno kapsulo Phoenix, s katero bodo enega za drugim iz 610 metrov globokega rudnika bakra in zlata v puščavi Atacama dvigovali "los 33", kot so jih poimenovali špansko govoreči mediji. Reševanje se bo pričelo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Slavo bodo vnovčili
Rudarji so že pod zemljo podpisali dogovor, da ne bodo dajali posameznih intervjujev, čeprav jim televizije zanje ponujajo tudi po 300.000 evrov. Namesto tega bodo skupaj ustanovili fundacijo in spisali knjigo o življenju pod zemljo ter si delili dobiček od njene prodaje.
K njim se bo spustila ekipa dveh reševalcev in dveh vojaških zdravnikov, ki bodo pomagali pri pripravi na naporno pot na površje. Najprej se bo nanje podala četverica zdravih rudarjev, sledilo pa bo okoli deset rudarjev v slabšem zdravstvenem stanju.
V vrtavki na površje
Zdravnike nekoliko skrbi zdravje nekaterih, saj bi lahko pri njih prišlo do kritično povišanega krvnega tlaka ali njegovega enako nevarnega padca med naglim dviganjem kapsule. Zato možje preventivno že več dni jemljejo aspirin proti zgoščevanju krvi in so na posebni dieti po navodilih ameriške Nase, vsak pa bo imel okoli pasu senzorje za nadzor srčnega utripa in telesne temperature. Šok zanje bo predstavljala tudi temperaturna sprememba od 32 stopinj Celzija v rudniku pa celo do ledišča, kolikor ponoči na površju padejo temperature. V 30 minutah bivanja v kapsuli se bodo morali spopasti tudi z njenim neprestanim vrtinčenjem, ko se bo s hitrostjo kakšnega metra na sekundo dvigala proti svetlobi.
Za javnost enotni, a resnica drugačna
Zadnje vesti iz rudnika sicer nekoliko kazijo podobo o enotnosti, ki so jo rudarji gojili vse od 17. avgusta, ko so jih reševalci našli. Tako naj bi bila peterica rudarjev zaradi spora dlje časa izločena iz glavnine, vedo povedati viri blizu reševalcev. Med rudarji se je vnel tudi oster spor o tem, kdo bo zadnji zapustil bivališče, v katerem so po sesutju rudnika vztrajali od 5. avgusta. Čeprav reševalci na površju trdijo, da gre znova za nesebičnost rudarjev, pa je po nekaterih namigih v ozadju želja, da bi se poslednji rudar vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot človek, ki je najdlje bival pod površjem zemlje. Dosedanji rekord so presegli za dvakrat.
Spor so prekinili z dogovorom, da bo zadnji dnevno svetlobo ugledal nadzornik izmene Luis Urzua, ki naj bi bil najzaslužnejši za ohranjanje discipline v prvih 17 dneh, ko so čakali na stik z reševalci. Gre za koncept, da kapitan zadnji zapusti ladjo, so pojasnili reševalci. Urzua naj bi kot zadnji prišel na površje v petek.
Čakajo jih žene in ljubice
Za nekatere od rudarjev pa stik z domačimi po sedmih tednih ne bo tako vesel kot denimo za 27-letnega Ariela Ticona, čigar žena je septembra rodila hčerko, ki jo bo prvič videl. Med medijskim pompom, ki jih obkroža že od avgusta, je namreč prišlo na dan, da kar nekaj rudarjev ne bodo vesele le žene, ampak tudi njihove razkrinkane ljubice.
Zgodba Yonnija Barrisosa, ki so ga sotrpini poimenovali za Dr. Housa zaradi njegove podkovanosti v medicini, s katero je skupnosti lajšal dneve pod zemljo, je še posebej zapletena. Na površju pred vhodom v rudnik je namreč njegova zaskrbljena žena presenečena naletela na ljubico. Ta svojega moškega ni pripravljena spustiti iz rok, saj ji je obljubil, da se bo ločil in poročil z njo. Ženski sta se v rudniški kantini spravili druga nad drugo z nohti, nato pa izginili iz soja žarometov.