Trinajst komitentov, ki se jih povezuje s Slovenijo, ima v banki skupaj odprtih 26 računov. Dobra tretjina jih je Slovenskih državljanov. Enajst jih ima v Švici shranjenih manj kot milijon ameriških dolarjev, eden več kot milijon. 

Slovenija je na 134 mestu, ko gre za skupni znesek, ki jih imajo njeni državljani na računih banke HSBC v Švici. Ta znaša približno 24,5 milijona ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 21,6 milijonov evrov. Med njimi je rekorder, ki v sefu skriva kar 22,7 milijonov dolarjev oziroma nekaj več kot 20 milijonov evrov.

V dokumentih tudi športniki in manekenke 

Med bolj znanimi osebnostmi, ki so se znašli v dokumentih iz banke HSBC so mogotec iz Formule 1 Flavio Briatore, dirkač v Formuli 1 Fernando Alonso, avstralska manekenka Elle MacPherson, italijanski modni oblikovalec Valentino, urugvajski nogometaš Diego Forlan ter italijanski dirkač Valentino Rossi.

Švica sicer vodi po številu komitentov in znesku, ki ga imajo njeni državljani in družbe v tej banki – ta znaša 31 milijard ameriških dolarjev. Na drugem mestu po številu komitentov so Francozi, sledijo Britanci; po vsoti denarja pa Švicarjem sledijo Britanci in Venezuelci. 

Iz ICIJ sicer sporočajo, da je uporaba računov na švicarskih bankah povsem legitimna in legalna, ter da ne namigujejo, da bi ljudje ali družbe, ki jih uporabljajo, kršila kakršno koli zakonodajo. Vseeno pa opozarjajo, da obstajajo indici, da je banka v nekaterih primerih načrtno pomagala pri davčnih utajah.

Račune bi morali prijaviti

Sam račun v tujini nikakor ni nezakonit, vsi rezidenti Slovenije, ki imajo račune v Švici ali kje drugje v tujini, pa morajo že od leta 2009 naprej svoje podatke o računih odprtih pri bankah in hranilnicah v tujini tudi prijaviti. V prijavi pa sicer ni nujno navesti, koliko denarja ima posameznik tudi na računu, saj ga države ta podatek lahko pridobijo samodejno v skladu s sporazumi. 

Kljub temu, da Švica podatke varčevalcev strogo varuje, pa v skladu s sporazumom, ki ga je podpisala z Evropsko unijo, tri četertine davka na obresti od premoženja, ki ga pridobi od tujih državljanov, izplača njihovim domovinam. Na uradu za preprečevanja pranja denarja so pojasnili, da je Slovenija le leta 2012 na ta račun pridobila okoli 415 tisoč evrov.

O davčnih utajevalcih molčijo

O tem, koliko davčnih utajevalcev, ki imajo račun v Švici oziroma drugod doslej odkrili, na uradu za preprečevanje pranja denarja molčijo: "Urad konkretnih podatkov o transakcijah, sredstvih ter posameznikih povezanih s Švico, ki smo jih morebiti obravnavali v zvezi s sumi storitve kaznivega dejanja pranja denarja ne komentira."

Na uradu pa sicer poudarjajo, da zbirajo in pregledujejo dokumentacijo in podatke o določeni osebi, transakciji ali poslovnem razmerju samo v primerih obstoja razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma.