Nova recesija v Evropi bi lahko izzvala kolaps evroobmočja, skupna evropska valuta bi v tem primeru izginila kot posledica velikih političnih pretresov. Tako se glasi dramatično opozorilo Credit Suissa, vodilne investicijske banke, ki ga povzemajo svetovni mediji.

Ekonomisti omenjene švicarske banke opozarjajo, da prihodnost evra visi na nitki, če evropski politični vrh ne uspe zajeziti gospodarskih spodrsljajev in evrofobnih tenzij. “Vzdržljivost evra je odvisna od okrevanja tržišča,” poudarja Peter Foley iz omenjene banke. “Če bo evroobmočje dejansko na udaru nove recesije, nisem prepričan, da se bo še kdaj opomoglo.”

Čeprav rezultati nakazujejo, da bi se počasno okrevanje prejšnjih mesecev lahko nadaljevalo tudi v prihodnjih, v švicarski banki spremljajo zaskrbljujoče signale iz posameznih gospodarstev območja, kar bi lahko krivuljo obrnilo navzdol.

Prepočasno okrevanje, previsoki stroški

V zadnjem kvartalu je evroobmočje zabeležilo rast v višini 0,3 odstotka in to ne glede na posredovanje Evropske banke in padcu cen nafte. Za razliko od Velike Britanije in Amerike je stopnja rasti bruto domačega proizvoda v evroobmočju še naprej na veliko nižji ravni kot pred zadnjo krizo.

Italija, tretje največje gospodarstvo tega območja je lansko leto stagnirala, Grčija je v novi recesiji. V vodilni gospodarski sili evroobmočja, Nemčiji, rast je znašala komaj 0,3 odstotne točke. Švicarska banka dodaja še dejstvo, da je februarja v evroobmočju zabeležena deflacija, tako da obstaja realna nevarnost, da je blok 19-tih držav v pasti nizke rasti, kjer ne bo mogla pokrivati vse večjih dolgov.

“Verjetnost, da bi novi gospodarski padec evroobmočje pahni v gospodarsko, politično in finančno pogubo, je izredno visoka,” še meni Foley.

Mešani signali, pravi slovenski analitik

»Če je bila še konec prejšnjega leta večina analitikov in ekonomistov optimističnih, se letos se med ekonomisti vedno bolj krešejo mnenja, ali je nova recesija ponovno na vidiku ali ne,” omenjene ugotovitve švicarske banke pokomentira finančni analitik Sašo Stanovnik, ALTA skladi. Pravi, da so sami makroekonomski signali pri tem zaenkrat še povsem mešani. Podobno velja za signale s kapitalskih trgov. Vsekako pa se strinja, da bo v primeru še ene recesije ta hujša kot zadnja in to tako  z ekonomskega kot političnega vidika, saj se pravzaprav posledice in vzroki zadnje recesije še zdaleč niso razrešili.

“Skratka ne vemo ali nam nova recesija res grozi že letos, dejstvo pa je, da bo do nje slej ko prej prišlo. Gre namreč za normalen cikel gospodarstva, ko se izmenjujeta gospodarska konjunktura in recesija. Po mojem mnenju pa na morebitno recesijo še zdaleč nismo pripravljeni. Na nek način to še posebej velja za EU in Evroobmočje, kjer so zadnja leta pokazala na razlike v razmišljanju in nezmožnost,” pravi Stanovnik. 

Kam s prihranki?  

Za delniške trge bi tak scenarij, kot ga omenja Credit Suisse, zagotovo prinesel močan upad delnic, meni Stanovnik. “Pri tem bi opomnil, da sami trenutno v investicijski strategiji že zaradi trenutnih razmer svetujemo previdnost in torej menimo,  da je bolj kot iskanje donosov ključna zaščita premoženja. Zato svetujemo bolj defenzivne panoge in naravnanost.”

Kar se tiče varčevalcev na banki, pravi, pa težko podajo odgovor. Zaradi jamstvene sheme je ta denar do določenega zneska (trenutno 100.000 evrov) povsem varen, težko pa kdorkoli napove, kako bi se Evroobmočje razgradilo in s tem, koliko kupne moči bi varčevalci potencialno zgubili zaradi konverzije valut oziroma načina razgradnje.

“Morda je s tega vidika najbolj smiselno priporočilo diverzifikacija premoženja, ne pa pretirana čustvena reakcija v eni sami smeri. Ponavadi kar drži dejstvo, da se tik pred prepadom vseeno najhitreje uveljavi ustrezna  rešitev,” še poudari slovenski finančni analitik.