Hrvaška finančna agencija Fina naj bi 3. septembra objavila seznam podjetjih, ki bodo šla v stečaj na podlagi novega zakona. Po podatkih Fine je imelo konec junija letos račune blokirane najmanj 120 dni 19.646 podjetij. Med njimi je več kot 15.000 blokiranih podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega.

Hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić je takšna podjetja označil za "fikus-podjetja" in poudaril, da gre za enega največjih generatorjev nelikvidnosti hrvaškega gospodarstva. Miljenić pričakuje, da bodo z novim zakonom pospešili stečajne postopke in s trga odstranili subjekte, ki močno vplivajo na nelikvidnost v sistemu.

"Pravočasen in bolj strog zagon stečajev je potreben, da bi okrepili kulturo izpolnjevanja poslovnih obveznosti in odgovornosti," je ob predstavitvi zakona pojasnil Miljenić. Izrazil je pričakovanje, da bodo tudi bolj zaščitili upnike in delavce.

Država se je zavezala, da bo delavcem v podjetjih, ki jim bodo blokirali račune, tri mesece nakazovala minimalne plače. Če podjetja v tem obdobju ne bodo uspela doseči pozitivnih rezultatov, bodo morala v stečaj.

Dolgovi podjetij brez zaposlenih znašajo skoraj dve milijardi evrov

Dolgovi podjetij brez enega samega zaposlenega so konec junija znašali 14,5 milijarde kun (1,9 milijarde evrov). V preostalih 4500 podjetjih, ki bodo zaradi blokiranih računov morali v stečaj, je zaposlenih nekaj več kot 10.000 delavcev. Dolgovi teh podjetjih so konec junija znašali 4,7 milijarde kun (630 milijonov evrov).

Po podatkih hrvaške davčne uprave je bilo na Hrvaškem sredi avgusta okoli 7000 podjetjih, ki svojim 22.000 zaposlenim niso nakazali treh zaporednih plač.

Novi zakon predvideva možnost poslovanja v stečaju, kar pomeni, da podjetje, ki se je znašlo v trenutnih težavah, lahko nadaljuje s poslovanjem, če pripravi stečajni načrt.

Da ne bi z novim zakonom na kratek rok preveč obremenili pravosodja, bodo šla v stečaj najprej podjetja brez zaposlenih ter tista, ki imajo blokirane račune več kot 1000 dni, do konca leta pa tudi podjetja, ki so v blokadi med 360 in 1000 dni. V prihodnjem letu naj bi na vrsto prišla tudi ostala insolventna podjetja.

"Hrvaško pravosodje se brez dodatnih ljudi s tem ne more soočiti"

Z novim zakonom so spremenili tudi dosedanjo prakso prodaje premoženja podjetij v stečaju. Po novem bodo morali prodajo opraviti v roku enega leta v največ štirih krogih dražbe. V nekaterih stečajih so za določene nepremičnine razpisali tudi več kot 30 dražb ali ponudb za prodajo, ne da bi jih uspeli prodati.

Z novim zakonom lahko prodajna cena nepremičnine v prvi prodaji znaša najmanj tri četrtine ocenjene vrednosti, v drugi prodaji polovico ocenjene vrednosti, v tretji tretjino vrednosti, v četrtem poskusu pa bo izklicna cena ena kuna.

Predsednik hrvaškega združenja sindikatov (Hurs) Ozren Matijašević je danes ocenil, da novi stečajni zakon ne bo ne skrajšal stečajnih postopkov ne prispeval k boljšem poplačilu upnikov. Kot je pojasnil, se hrvaško pravosodje s tem problemom ne more spopasti brez dodatnih ljudi. Potrebujejo tudi dodatno izobraževanje sodnikov na trgovskih sodiščih kot tudi stečajnih direktorjev, je ocenil.

dezurni@zurnal24.si