Sodišče je lani izreklo 1014 sodb, od tega je v 892 ugotovilo vsaj eno kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah. Največ sodb z najmanj eno kršitvijo konvencije je sodišče izreklo proti Rusiji (216), sledijo ji Ukrajina (123), Turčija (72), Romunija (58) in Madžarska (48).

V povezavi s Slovenijo je sodišče izreklo dve sodbi. V obeh je ugotovilo najmanj eno kršitev konvencije. Šlo je za kršitve pravice do poštenega sojenja. Še 203 primerov proti Sloveniji pa je sodišče zavrnilo oziroma razglasilo kot nedopustne.

ESČP je lani prejel 34.650 novih primerov, kar je za 24 odstotkov manj kot leta 2022, ko jih je bilo okoli 45.500. Največ novih tožb je bilo vloženih proti Turčiji (8341), sledijo še Romunija (2821), Ukrajina (2531) in Madžarska (2469).

Proti Sloveniji je bilo medtem vloženih 978 novih primerov. To pomeni, da je bilo glede na število prebivalcev lani proti Sloveniji vloženih 4,62 novih tožb na 10.000 prebivalcev, kar je bistveno več od evropskega povprečja, ki znaša 0,41 tožbe na 10.000 prebivalcev.

Število odprtih primerov, ki jih obravnava ESČP, pa se je lani znižalo za osem odstotkov, in sicer s 74.650 v letu 2022 na 68.450. Približno 75 odstotkov vseh odprtih primerov zadeva samo pet držav. Te so Turčija s 23.400, Rusija z 12.450, Ukrajina z 8750, Romunija z 4150 in Italija z 2750 odprtimi primeri.

Nerešenih primerov proti Sloveniji je še 910, kar je bistveno več kot leta 2022, ko jih je bilo 137.

dezurni@styria-media.si