Med spopadi v Sudanu so bili na zahodu države v soboto ubiti trije humanitarni delavci Svetovnega programa za hrano, je danes sporočil posebni predstavnik Združenih narodov v Sudanu Volker Perthes. Svetovni program za hrano (WFP) je zato danes začasno ustavil delovanje v državi, da bi ocenil varnostne razmere, poroča britanski BBC.
Humanitarni delavci so umrli med opravljanjem nalog, ko so se vojaki in pripadniki paravojaških sil za hitro podporo (RSF) medsebojno obstreljevali v vojaškem oporišču v okrožju Kabkabiya v zvezni državi Severni Darfur na zahodu države, je sporočil Perthes.
"Civilisti in humanitarni delavci niso cilji," je izpostavil ter izrazil zgroženost ob poročilih o izstrelkih, ki so zadeli položaje ZN in drugih humanitarnih organizacij, kot tudi o plenjenju prostorov ZN in drugih humanitarnih organizacij na več lokacijah v Darfurju. Na mednarodnem letališču prestolnice Kartum je bilo v soboto poškodovano njihovo letalo, kar je vplivalo na njihovo sposobnost prevoza osebja in zagotavljanja pomoči ljudem po vsej državi.
WFP, največja humanitarna organizacija na svetu, ki se osredotoča na lakoto in varnost preskrbe s hrano, je v izjavi za javnost izrazila zgroženost ob smrti treh svojih delavcev. Izrazila je sožalje svojcem, strani v Sudanu pa pozvala k "spoštovanju nevtralnosti humanitarnih delavcev v Sudanu, katerih naloga je pomoč vsem stranem v tej krizi".
Žrtve tudi med civilisti
V spopadih, ki po vsej državi potekajo od sobote med sudansko vojsko in paravojaškimi enotami, je bilo po podatkih tujih tiskovnih agencij ubitih najmanj 56 civilistov in več deset pripadnikov varnostnih sil, okoli 600 ljudi pa je ranjenih. Zaradi spopadov je sosednji Čad zaprl svoje meje.
Po navedbah prič so na ulicah Kartuma danes odjeknile številne eksplozije. "Veliko ljudi, ki so doma ali v okolici domov, na strehah, vrtovih, je poškodovanih ali mrtvih zaradi zablodelih krogl," poroča dopisnica BBC-ja Kholood Khair.
Sudanska vojska je danes sprožila zračne napade na paravojaško oporišče v bližini prestolnice, da bi ponovno prevzela nadzor nad državo. Obe strani trdita, da sta prevzeli nadzor na obsežnih območij. Vojska trdi, da je zavzela strateška oporišča sil RSF v več mestih. Sile RSF pa trdijo, da nadzorujejo 90 odstotkov prestolnice Kartum. Prav tako trdijo, da imajo nadzor v več strateških krajih v Omdurmanu in Darfurju, poroča BBC.
Nasilje je izbruhnilo po tednih vse večjih napetosti med vojaškim voditeljem Abdelom Fatahom al Burhanom in poveljnikom paravojaških enot Mohamedom Hamdanom Dagalom zaradi načrtovane vključitve RSF v redno vojsko in prehoda na civilno vlado. Vojska in RSF, ki ima po mnenju analitikov 100.000 vojakov, se borita za oblast, medtem ko se politične frakcije pogajajo o oblikovanju prehodne vlade po vojaškem udaru leta 2021.
Mednarodna skupnost poziva h končanju spopadov v Sudanu
Iz sveta se vrstijo pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in nadaljevanju dialoga v Sudanu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v tvitu obsodil izbruh spopadov in izpostavil, da je v stikih z Afriško unijo in voditelji držav v regiji. Znova je potrdil zavezanost Združenih narodov podpori prebivalcem Sudana v prizadevanjih za obnovo demokratične tranzicije, poroča britanski BBC.
Afriška unija je pozvala "vojaške in politične predstavnike Sudana k politični rešitvi krize, ki je posledica vojaškega udara oktobra 2021 in njegovih katastrofalnih posledic". Takrat je sudanska vojska pod poveljstvom generala Abdela Fataha al Burhana prevzela oblast v državi.
Podobne pozive h končanju sovražnosti in nadaljevanju dialoga o vzpostavitvi civilnih oblasti so na obe strani naslovili tudi Arabska liga, Evropska unija, Velika Britanija, Kitajska in Rusija. Papež Frančišek pa je dejal, da dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo in prav tako pozval k dialogu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je opozoril, da spopadi ogrožajo varnost civilistov. Blinken je s ciljem ustavitve spopadov prav tako v stikih z državami, ki imajo vpliv na Sudan, so sporočili iz Washingtona.
Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in obe strani pozvalo, naj preprečita, da bi prišlo do naraščanja napetosti.
Zaradi razmer v Sudanu se bo Afriška unija danes sestala na nujnem zasedanju, prav tako Arabska liga na zahtevo Egipta in Savdske Arabije. Iz Kaira so medtem sporočili, da sta predsednika Egipta in Južnega Sudana v telefonskem pogovoru stranema ponudila posredovanje v konfliktu.
Ni pripravljenosti za pogovore
Vendar nič ne kaže, da bi bila generala - dejanski predsednik države al Burhan in njegov namestnik, poveljnik močnih paravojaških sil za hitro podporo (RSF) Mohamed Hamdan Dagalo - pripravljena na pogovore. Dagalo, ki je znan tudi kot Hameti, je v pogovoru za Sky News Arabia dejal, da se mora "kriminalec Burhan predati".
Sudanska vojska je Dagala razglasila za "iskanega kriminalca", njegove sile pa za uporno milico. Poudarila je, da ne bo nobenih pogajanj ali pogovorov, dokler se RSF ne bo razpustila.
Od vojaškega udara leta 2021 Sudan vodi svet generalov, v središču spora pa sta omenjena generala. Al Buhran je poveljnik vojske in dejanski predsednik države, njegov namestnik Dagalo pa vodja RSF, ki je nastala leta 2013 iz milice džandžavid, ki jo je nekdanji sudanski predsednik Omar al Bašir pred desetletjem v zahodni regiji Darfur uporabljal za napade na nearabske etnične manjšine. Pri tem je zagrešila vrsto vojnih zločinov, Bašir pa je na Mednarodnemu kazenskemu sodišču obtožen zaradi genocida in vojnih zločinov.