Potem ko je Hrvaška agencija za zdravila poročala o smrti dveh oseb in treh obolelih z Guillian-Barrejevim sindromom (GBS) kot stranskim učinkom cepiva proti prašičji gripi, bolniki in družine umrlih razmišljajo o skupinski tožbi zoper proizvajalca Novartis.

V Sloveniji taki primeri niso zabeleženi

"V zadnjih petih letih na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) nismo prejeli nobene prijave neželenih učinkov po cepljenju proti gripi, kjer bi bili navedeni podobni primeri, kot jih zdaj preiskujejo na Hrvaškem," so sporočili.

Na splošno so prijave neželenih učinkov po cepljenju proti gripi v Sloveniji redke glede na število razdeljenih odmerkov. V letih od 2007 do 2011 jih je bilo v Sloveniji razdeljenih od 130 do 200 tisoč, v tem obdobju pa so na IVZ letno prejeli od šest do 23 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti gripi.

Večinoma je šlo za lokalne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, bolečina, oteklina), povišano telesno temperaturo, slabost, utrujenost in glavobol. Vsi ti neželeni učinki so bili blagi in so minili brez posledic.

Pri nas trije resni primeri

V tem petletnem obdobju so bili prijavljeni trije resni neželeni učinki po cepljenju proti gripi. V prvem primeru je šlo za otroka, ki je bil sočasno cepljen še s petvalentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusi tipa b, po cepljenju je prišlo do povišane telesne temperature in zelo kratke epizode vročinskih krčev. Po dveh dneh na opazovanju v bolnišnici je bil odpuščen brez posledic. Katero od obeh cepiv je bilo vzrok za te neželene učinke, ni bilo mogoče razločiti.

V drugem primeru je šlo za alergijsko reakcijo po cepljenju z otekanjem v obraz, oseba je bila en dan v bolnišnici in odpuščena brez posledic, v tretjem pa za povišano telesno temperaturo in spremembe v krvni sliki, vendar vzrok za te neželene učinke ni bilo cepivo, ampak sočasno jemanje drugega zdravila.

Hrvat zaradi cepiva 80-odstotni invalid

Novinarji Večernjega lista so govorili z Vladom Perišićem iz Zagreba, ki je po cepljenju čez noč postal 80-odstotni invalid.

"Glede na to, da zaradi bolezni srca spadam v rizično skupino, sem se leta 2009 odločil cepiti proti navadni in tudi prašičji gripi. Jutro po cepljenju sem čutil, da mi noge drevenijo, a sem vseeno šel v službo. Toda naslednji dan nisem več mogel stati na nogah, nisem mogel niti urinirati. Pristal sem v bolnišnici, kjer niso mogli postaviti diagnoze. Potem sem poiskal še drugo mnenje, in sicer pri zdravniku Josipu Paladinu. Pri njem so opravili tri preiskave in postavili diagnozo: GBS," se spominja 60-letni Perišić, sicer zaposlen na HRT. Po dveh letih in pol bolniške se je vrnil na delo, vendar ne na isto delovno mesto, saj je v tem času postal težek invalid.

"Ves ta čas nisem razmišljal o tožbi zoper proizvajalca, ker sem privolil v cepljenje. Vendar sem po medijskem poročanju vnovič zahteval obrazec in videl, da v drobnem tisku piše, da sem 'seznanjen s stranskimi učinki', a nisem bil. Zdaj se bom osredotočil na tožbo," je še povedal Perišić.