Gre za ostanke zmernega deževnega gozda izpred okoli 90 milijonov let, torej iz obdobja sredine krede, ko so še živeli dinozavri, je poročala dpa. "Odkritje nas je zelo presenetilo," je za nemško tiskovno agencijo dejal avtor študije in geolog z Inštituta Alfred-Wegener (AWI) Johann Klages.

Študija, objavljena nedavno v reviji Nature, je ugotovila, da je bila takrat povprečna letna temperatura na območju Antarktike 12-13 stopinj Celzija, kar je več kot danes v Nemčiji.

"To potrjuje, da na Antarktiki takrat najbrž ni bilo ledu," je dejal Klages. Doslej so namreč znanstveniki to le domnevali. "Vedeli smo, da je obdobje krede eno najbolj toplih (v zadnjih 140 milijonih let), vendar nismo imeli dokazov z območja blizu Južnega pola."

Pomemben vpliv ogljikovega dioksida

Med ekspedicijo leta 2017 so geologi vzeli vzorce iz vrtin izpod morskega dna na obalnem območju Zahodne Antarktike. Računalniška tomografija je nato pokazala gosto mrežo korenin, raziskovalci pa so lahko razbrali tudi celične strukture, cvetni prah, trose in celo sledi cvetočih rastlin.

Znanstveniki so se najprej čudili, kako je lahko na južni geografski širini 82 stopinj, kjer je dandanes štiri mesece na leto polarna noč, rasel zmerni deževni gozd, podoben današnjim na Novi Zelandiji.

Analize pa so nato pokazale, da so bile koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju takrat precej višje, kot so najprej domnevali, in tako delovale kot topla greda.

"Študija kaže na velik potencial ogljikovega dioksida kot toplogrednega plina, ki je dovajal energijo, in na hladilne lastnosti današnjih ledenih plošč," je dejal Klages. Raziskovalci pa še vedno skušajo ugotoviti, kaj natančno je botrovalo kasnejši ohladitvi podnebja na jugu Zemlje.

dezurni@zurnal24.si