Minister za informiranje Nisar Memon je sporočil, da je Mušaraf izredne razmere odpravil s podpisom odloka in ob tem dodal, da bodo parlamentarne volitve, ki bodo "svobodne, poštene in nepristranske", utrdile vrnitev demokracije v državo.

Mušaraf, ki je oblast prevzel po državnem udaru pred osmimi leti, se je za sklic izrednih razmer odločil predvsem zaradi nasilja islamskih skrajnežev in po njegovem mnenju sovražnega sodstva. Zahodne države sedaj upajo, da se bodo razmere v državi umirile, čeprav kritiki poudarjajo, da Mušaraf lahko z omejevanjem medijev in sodstva še vedno vpliva na izid januarskih volitev in si kljub svoji nepopularnosti zagotovi oblast.

Mušaraf je novembra, ko je razglasil izredne razmere, razveljavil ustavo, priprl več pripadnikov opozicije, odpuščal sodnike in pritiskal na vrhovno sodišče, naj odpravi vse ovire, ki ogrožajo njegovo vnovično izvolitev. S temi dejanji je padel v nemilost mednarodne skupnosti. Ker so ga kritizirale tudi ZDA, ki ga sicer podpirajo, je Mušaraf obljubil, da bo prenovil ustavo. Nekateri odvetniki in sodniki, ki jih je Mušaraf odstavil, so še vedno v hišnem priporu. Tudi mediji so nezadovoljni, saj je pakistanski predsednik, ki želi nadzorovati poročila o volitvah, prepovedal oddajanje v živo. Mušarafovi nasprotniki pravijo, da se kljub preklicu izrednih razmere stanje v državi ne bo izboljšalo. Politiki tudi svarijo, da lahko Mušaraf, ki je sicer pozval k poštenim volitvam, s pomočjo okrajnih vodij vpliva na izid glasovanja.

Tik pred odpravo izrednih razmer je Mušaraf v petek sprejel več dopolnil ustave, med drugim tudi tega, da parlament ne bo več mogel oporekati zakonitosti uvedbe izrednih razmer. Z dopolnili je zapečatil upokojitev vrhovnih sodnikov, vključno z bivšim predsednikom vrhovnega sodišča Iftiharjem Čaudrijem, ki so zavrnili ali niso bili povabljeni k podpisu nove zaprisege po uvedbi izrednih razmer. Odpustitev Čaudrija marca letos je sicer povzročila množične proteste v državi.