Sodišče je zavrnilo še zadnjo pritožbo na račun Mušarafove vnovične izvolitve za predsednika države na volitvah 6. oktobra, s čimer je odprlo pot za razglasitev njegove zmage, ki jo sedaj lahko potrdi tudi volilna komisija. Mušaraf je napovedal, da bo odstopil s položaja vrhovnega poveljnika vojske, ko bo vrhovno sodišče potrdilo njegovo volilno zmago. Kot je v sredo napovedal pakistanski generalni tožilec Malik Mohamed Kajum, naj bi Mušaraf slekel vojaško uniformo do konca tedna.

Sodišče že v ponedeljek zavrnilo pet pritožb
Vrhovno sodišče je že v ponedeljek zavrnilo pet pritožb. Cilj pritožb je bila razveljavitev Mušarafove volilne zmage z utemeljitvijo, da aktiven vojaški častnik v skladu z ustavo, ki jo je ob razglasitvi izrednih razmer 3. novembra začasno razveljavil, ne bi smel kandidirati za predsednika države. Mušaraf je ob uvedbi izrednih razmer razpustil vrhovno sodišče. Pakistanski predsednik je imenoval novega vodjo vrhovnega sodišča. Hamid Dogar je tako zamenjal Iftikarja Muhamada Čavdrija, ki je bil trn v peti Mušarafu, odkar ga je slednji v začetku leta poskušal odstaviti.

Dogar velja za bolj naklonjenega Mušarafu, ki se je na oblast povzpel leta 1999 z državnim udarom. Ob predsedniški funkciji je bil Mušaraf tudi vrhovni poveljnik pakistanske vojske, zaradi česar je opozicija pred predsedniškimi volitvami pred sodiščem izpodbijala zakonitost njegove kandidature na volitvah 6. oktobra.

Ljudstvo je nezadovoljno. © Reuters

Ni znano, ali bo Mušaraf odpravil izredne razmere
Vrhovno sodišče naj bi danes odločalo še o pritožbi zoper uvedbo izrednih razmer v državi, ki naj bi jo po pričakovanjih zavrnilo. Mušaraf se je znašel sredi velikih političnih pritiskov, ko je 3. novembra razglasil izredne razmere in začasno razveljavil ustavo. Pojavili so se množični protesti in pozivi, tudi iz tujine, naj prekliče izredne razmere in znova vzpostavi ustavni red.

Za zdaj ni znano, ali bo Mušaraf odpravil izredne razmere, so pa v znak popuščanja napetosti oblasti v sredo izpustile več kot 5600 odvetnikov, članov opozicijskih strank in borcev za človekove pravice, ki so jih prijeli v času omenjenega ukrepa. Med izpuščenimi so tudi eden od opozicijskih voditeljev Imran Kan , začasni vodja stranke nekdanjega premierja Navaza Šarifa , Džaved Hašmi , in sedaj že nekdanji vrhovni sodnik Čavdri. V zaporih naj bi ostalo še 623 ljudi.

Predsednikovih odločitev ne sme izpodbijati nobeno sodišče
V skladu s širokimi pooblastili, ki jih ima predsednik države v času izrednih razmer, je Mušaraf sicer v sredo odredil tudi vrsto ustavnih amandmajev. Eden od njih določa, da predsednikovih odločitev ne sme izpodbijati nobeno sodišče in da jih je treba vedno razumeti kot pravno veljavne, neovrgljive in utemeljene.

Marsikaj bo odvisno od Butove. © Reuters

Na novo izpuščeni Kan, nekdanja legenda pakistanskega kritika, je medtem danes že pozval k bojkotu januarskih parlamentarnih volitev, saj naj bi sodelovanje na volitvah legitimiralo Mušarafovo "protiustavno vladanje" in razglasitev izrednih razmer. Kot je dejal, se je o bojkotu že pogovarjal tudi z drugimi opozicijskimi voditelji, čeprav je priznal, da utegne svojo strategijo še spremeniti, če se glede bojkota ne bo zedinila celotna opozicija.

Kaj bo storila Butova?
Opozicija je glede morebitnega bojkota volitev za zdaj razdeljena, vsi pa čakajo predvsem na odločitev nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto , katere Pakistanska ljudska stranka (PPP) je največja opozicijska skupina v državi. Če bi se PPP odločila sodelovati na volitvah, bi bil morebitni bojkot preostalih opozicijskih strank v veliki meri brezpredmeten. PPP je volitve nazadnje bojkotirala leta 1985 med vojaško diktaturo generala Mohameda Zie ul Haka .

Analitiki poudarjajo, da je odločitev opozicije za ali proti sodelovanju na volitvah ključnega pomena za to, ali bo lahko Mušaraf prebrodil politične viharje, ki divjajo okrog njega. V primeru bojkota naj bi namreč predsednik le stežka dokazoval, da so imele volitve kakršnokoli legitimnost.