Rusko zunanje ministrstvo se je danes odzvalo na solidarnostni izgon ruskih diplomatov iz več zahodnih držav in zveze Nato ter na pogovore poklicalo več veleposlanikov in diplomatskih predstavnikov zahodnih držav, ki so jim predali protestne note in nekatere seznanili tudi z recipročnimi sankcijami. Novinarji Reutersa poročajo, da so na vratih danes videli diplomate iz Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Nizozemske, Hrvaške, Belgije, Ukrajine, Švedske, Avstralije, Kanade in Češke.

Koliko diplomatov bo moralo po pogovorih zapustiti Rusijo, uradno še ni povsem znano. Poleg včerajšnje odločitve, ko je Rusija napovedala recipročen izgon 60 ameriških diplomatov in zaprtje ameriški konzulat v Sankt Peterburgu, naj bi danes vrata med drugim pokazali še Nizozemcem, Italijanom, Fincem, Poljakom, diplomatom baltskih držav (Litve, Latvije in Estonije), Avstralcem Albancem, Kanadčanom, Dancem, Francozom, Ircem, Norvežanom, Romunom, Špancem, Švedom in Ukrajincem.

V večini primerov naj bi šlo za izgon enakega števila diplomatov, kot so to storile zahodne države. Rusija je tako tudi Veliki Britaniji postavila enomesečni rok za zmanjšanje števila njenih diplomatov v Rusiji na enako raven, kot je ruskih diplomatov na Otoku.

Velika Britanija je zaradi napada s kemičnim orožjem, za katerega London pripisuje odgovornost Rusiji, kot prva izgnala 23 ruskih diplomatov, Moskva pa je na to odgovorila z izgonom enakega števila britanskih diplomatov iz Rusije. Iz solidarnosti so Veliki Britaniji kasneje sledile številne druge države. Med njimi so ZDA, ki so izgnale 60 ruskih diplomatov iz ZDA in zaprle ruski konzulat v Seattlu.

O uvedbi povračilnih ukrepov zoper Črno goro, Belgijo, Gruzijo in Madžarsko, ki so se v minulih dneh prav tako odločile za izgon ruskih diplomatov, v Moskvi še razmišljajo.

V angleškem Salisburyju sta bila 4. marca žrtvi napada s kemičnim orožjem bivši ruski dvojni agent Sergej Skripal in njegova hčerka Julija.

Kaj pa Slovenija?

Slovenija se izgonu ruskih diplomatov ni pridružila, so pa o tem vprašanju razpravljali včeraj tudi na koalicijskem sestanku. Na koncu je zunanji minister Karl Erjavec na konzultacije v Ljubljano poklical veleposlanika Slovenije v Ruski federaciji Primoža Šeliga. Po koncu je izrazil zaskrbljenost zaradi uporabe živčnega plina v Veliki Britanij: "Zelo pomembno je, kakšna pojasnila bo v zvezi s primerom podala Ruska federacija v prihajajočem obdobju."

Na zunanjem ministrstvu pa so ob tem še zapisali, da je Slovenija v zvezi z napadom v Salisburyju sicer že podprla skupne ukrepe v okviru zveze NATO in sklepe Sveta EU za zunanje zadeve kot tudi Evropskega sveta. Prav tako je podprla skupne izjave EU z obsodbo napada v številnih mednarodnih organizacijah kot so OPCW, OVSE in Konferenci za razorožitev.