Okoljsko škodo po nekih tabelah lahko oceniš, vendar posledic fizičnega onesnaženja ne moreš preprosto odplačati. Ne moreš na novo naseliti tistega, kar pobiješ. Posledice bodo vidne še desetletja.
Turk je že takoj na začetku pogovora poudaril, da je tako velik madež praktično nemogoče omejiti. "Če jim tega ni uspelo na začetku, jim po vsej verjetnosti tudi zdaj ne bo," meni biolog in dodaja, da bi s pregradami ob obali lahko preprečili neposreden učinek surove nafte na obalne ekosisteme, vendar pa bi bile te v primeru velikih valov popolnoma neuporabne.
Turk nadaljuje čnogledo in realistično: "Zaradi dejstva, da je obala relativno nizka in močvirnata, bo ekološka katastrofa toliko večja, saj se madež lahko razširi v delto Misisipija in v obalne močvirske ekosisteme, kjer je izjemna biološka raznolikost. Tudi regenerativna sposobnost živali je tu veliko daljša."
Po njegovem mnenju so ob obali Louisiane zagotovo najbolj ogrožene ptice, v močvirjih pa aligatorji in kače. Tu je tudi ribiška industrija in ogromna gojišča rakcev. "Posledice bodo zagotovo dolgoročne."
Nafta pticam zlepi perje, zato ne morejo vzleteti in tako se dobesedno utopijo v črni tekočini.
Mutacije in rakava obolenja
Biokemik nadaljuje, da so ekološke posledice izlitja močno odvisne tudi od frakcij nafte, saj se nekatere usedejo na morsko dno, spet druge naplavi na obalne predele. "Ogromno primesi nafte je kancerogenih, posledica so rakava obolenja in mutacije na prihodnjih generacijah. Zaradi izlitja bo prizadet obalni, močvirski in rečni ekosistem."
Pri izlitju nafte iz tankerja Exxon Valdez na Aljaski leta 1989, ki velja za najhujšo naravno katastrofo v ZDA, povezano z nafto, so poskušali z raznimi kemičnimi dodatki pospešiti bakterijsko razgradnjo, kar je delno uspevalo, vendar pa je trajalo od 10 do 15 let, da si je ekosistem opomogel. "Poudariti je treba, da so tam skalne obale, tukaj pa so razlivna območja, ki segajo daleč v notranjost."
Gospodarski interes prekaša okoljskega
V Mehiškem zalivu je ogromno naftnih ploščadi kljub dejstvu, da je to orkansko in hurikansko območje. "To je permanentna grožnja okolju. Vetrovi pihajo v glavnem proti obali in ne proti odprtemu morju."
Naftne družbe po Turkovem mnenju obenem ne posedujejo tehnologije za rešitev problema iztekanja surovine globoko pod morsko gladino. "Če pa to tehnologijo družbe imajo, je ta izjemno zamudna, tako da je ekološka katastrofa neizogibna."