Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je danes objavil tretjo izdajo raziskave o stanju na področju intelektualne lastnine in mladih za leto 2022 s podatki o njihovem ravnanju pri nakupovanju ponarejenega blaga in poseganju po digitalnih vsebinah iz nezakonitih virov. Nova raziskava kaže, da se mladi med petnajstim in štiriindvajsetim letom še vedno poslužujejo dostopa do piratskih vsebin in nakupa ponaredkov. Namerno nakupovanje ponaredkov se je v zadnjih letih skoraj potrojilo.

Na področju nakupovanja ponaredkov je raziskava razkrila na zaskrbljujoč trend. 52 odstotkov ali približno polovica mladih v zadnjem letu kupila vsaj en ponaredek, od tega pa jih je 37 odstotkov te ponaredke kupilo namerno. Tretjina oziroma 33 odstotkov je navedla, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov, od tega je 21 odstotkov uporabilo, predvajalo, naložilo in pretakalo te vsebine namerno. 

Mladi so pogosto zavedeni

Delež mladih, ki namerno posegajo po ponaredkih, je danes večji kot leta 2019, ko je delež mladih, ki so v zadnjih 12 mesecih kupili vsaj en ponaredek, znašal 14 odstotkov oziroma 23 odstotnih točk manj. Med ponaredke, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, sodijo oblačila in modni dodatki (17 odstotkov), sledijo obutev (14 odstotkov), elektronske naprave (13 odstotkov) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 odstotkov).

Mladi so pri nakupu pogosto tudi zavedeni. Nenamerni nakup ponarejenih izdelkov znaša prav tako 37 odstotkov, kar je za 12 odstotnih točk več kot leta 2019. Veliko anketirancev je ob tem priznalaa, da so imeli težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov.

52 % mladih v EU je v zadnjih 12 mesecih na spletu kupilo vsaj en ponaredek, 37 % mladih med njimi je ponaredek kupilo namerno. Glavna dejavnika za nakup ponaredkov in digitalno piratstvo ostajata cena in razpoložljivost, vse pomembnejša pa sta tudi vpliv sovrstnikov in družbe.

Pri spletnem piratstvu tudi pozitivini trendi

Na področju uporabe piratskih je raziskava pokazala, da se delež mladih, ki so dostopali do vsebin iz nezakonitih virov, od leta 2019 ni spremenil in znaša tako 33 odstotkov. Od tega je 21 odstotkov mladih do piratskih vsebin dostopalo namerno in 12 odstotkov nenamerno. Hkrati pa se je z 51 odstotkov na 60 odstotkov povečal delež mladih, ki so navedli, da niso dostopali do nobenih piratskih vsebin.

Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 %) in televizijske nanizanke (52 %), sledila je glasba (36 %), pri čemer so mladi uporabljali predvsem namenska spletišča, aplikacije in kanale družbenih omrežij.

Glede na nove rezultate je izvršni direktor urada EUIPO Christian Archambeau med drugim dejal: ''V času, ko se e-trgovanje in digitalna potrošnja znatno povečujeta, je porast namernega in nenamernega nakupa ponarejenega blaga zaskrbljujoč. Čeprav so mladi potrošniki vse bolj naklonjeni vsebini iz zakonitih virov, se delež piratstva ne zmanjšuje.''

Odvračilni dejavniki 

Mladi navajajo, da bi jih od namerne uporabe piratskih vsebin odvrnila predvsem razpoložljivost cenovno dostopnih vsebin iz zakonitih virov. Kot drugi najpogostejši odvračilni dejavnik so navajali možnost kibernetske goljufije ali kibernetske grožnje. Na področju nakupovanja ponaredkov so mladi kot glavni dejavnik za nakup ponarejenega blaga navajali nižjo ceno tega blaga. Cenovno dostopnost ali nižjo ceno ponaredka je kot dejavnik nakupa navedla polovica anketirancev, ki so v zadnjem letu namerno kupili ponaredek, vsak peti anketiranec pa je kot dejavnik navedel, da se pristno in ponarejeno blago po njegovem mnenju ne razlikujeta, da je bilo ponaredek enostavno poiskati in da so ga lahko naročili na spletu. 

dezurni@styria-media.si