Pogled v strukturo zaposlenosti v Nemčiji kaže, da so "mini delovna mesta" z zelo nizkimi plačami rasla in se odpirala trikrat hitreje od običajnih. Od 41,5 milijona zaposlenih Nemcev jih ima 7 milijonov 300 tisoč t. i. mini službe. Od tega jih 2,3 milijona opravlja mini dela poleg službe, za ostalih pet milijonov ljudi pa predstavljajo edini vir dohodka.

Ideja o t. i. mini službah je bila mišljena kot vstop na trg dela za mlade ali kot dodaten vir dohodka. Toda sčasoma so postale past, v katero milijoni oseb vstopijo in tam ostanejo dolgo, so podplačani in brez možnosti napredovanja.

Sistema mini služb se poslužujejo turistična, trgovska in mnoga druga podjetja, zaposleni pa lahko zaslužijo do 400 evrov mesečno, kar je v Nemčiji približno ena petina povprečne plače. V primeru Slovenije bi bil znesek ne več kot 198 evrov (februarja je povprečna neto slovenska plača znašala nekaj manj kot 990 evrov). Nemčija, za razliko od Slovenije in mnogih drugih držav, nima zakonsko predpisane minimalne plače. Problem te vrste dela je, kot ugotavlja Evropska komisija v gospodarskih priporočilih za vseh 27 držav članic EU, obsežno zaposlovanje na mini delovnih mestih, kar vodi k temu, da imajo ljudje majhne pokojninske pravice, so zapisali.

Komisija priporoča kasnejše upokojevanje

Eno od priporočil komisije Nemčiji je, naj ustvari pogoje, da bodo plače delavcev rasle skladno s produktivnostjo. Skoraj vsem državam, ki izgubljajo konkurenčnost, komisija priporoča prenos davčnega bremena na nepremičnine in tiste, ki onesnažujejo okolje. Od Francije do Avstrije, Italije in Madžarske komisija priporoča izvajanje reform, ki bodo prisilile starejše h kasnejšemu upokojevanju.

Eno bolj neprijetnih poročil je o Sloveniji – NLB

Verjetno najbolj neprijetno od vseh poročil je o Sloveniji, ker ne izvaja prenove pokojninskega sistema in na splošno ne izvaja gospodarskih priporočil komisije.

Bančni sektor je v še slabšem stanju kot lani 2011 (za kar je odgovorna vlada). Prva dokapitalizacija NLB ni bila uspešna, druga ni bila izvedena. Priporočilo komisije je razviti jasno strategijo privatizacije, z novim kapitalom pokriti izgube in zagotoviti dobro upravljanje s pomočjo strokovne, nepolitične uprave banke.

Priporočila, ki naj bi rešila težave držav

Nemčiji komisija poleg omenjenega priporoča tudi spodbujanje konkurenčnosti pri železnicah in v gradbenem sektorju, v Španiji pa je težava, da je preveč dejavnosti, ki plačujejo nižjo stopnjo DDV-ja. Komisija priporoča revizijo vseh profesionalnih storitev, usluge, reforma tega sektorja pa naj bi dvignila BDP, saj so te storitve pomembne za vse druge gospodarske sektorje. Prav tako priporočajo odstranitev ovir, saj v tej državi najdlje v EU traja odpiranje novega podjetja.

V Italiji težava izogibanje davkom

V Italiji komisija vidi največ težav zaradi dela na črno in drugih oblik izogibanja davkom, kar je močno vplivalo na gospodarstvo. Komisija priporoča krepitev inšpekcijskega nadzora za boj proti sivi ekonomiji. Medtem je Madžarska zelo nizko na lestvici transparentnosti in kakovosti javne uprave. Komisija Budimpešti priporoča izboljšanje učinkovitosti, davčno breme pa naj prenesejo na lastnino, energente ... Tudi javni prevoz je v zelo slabem stanju, večina voznega parka pa naj bi bila za na odpad. Komisija priporoča predvsem izboljšanje izobraževanja na vseh stopnjah, da bi madžarska delovna sila postala bolj konkurenčna.