Kot je dejal sodnik Patrick Robinson, dokazi pričajo o grozoviti zgodbi obleganja in v past ujetega mesta ter bombardiranja s strani enot bosanskih Srbov pod Miloševićevim poveljstvom. "V Sarajevu takrat ni bilo varno. Ubili ali ranili bi te lahko kjerkoli in kadarkoli," je poudaril Robinson.

Obleganje Sarajeva je trajalo 44 mesecev, začelo se je aprila 1992 in je trajalo do novembra 1995. 65-letni Milošević je bil v tem obdobju 15 mesecev (od avgusta 1994 do novembra 1995) poveljnik 18.000 pripadnikov sarajevsko-romanijskega korpusa vojske Republike srbske.

Sojenje srbskemu generalu se je pred haaškim sodiščem začelo enajstega januarja. Priče so ob začetku sojenja povedale, da naj bi vojska pod njegovim poveljstvom ubijala tako otroke kot ostarele, po pisanju obtožnice pa tudi ljudi, ki so v obleganem mestu nakupovali, iskali les za kurjavo ali se udeleževali pogrebov žrtev. "V napadih se niso ozirali na spol, starost ali etnično pripadnost žrtev," je ob začetku sojenja poudaril tožilec Alex Whiting.

Med obleganjem umrlo 12.000 ljudi
Po ocenah organizacij za človekove pravice je med skoraj štiriletnim obleganjem Sarajeva umrlo skoraj 12.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. Med žrtvami enot pod Miloševićevim poveljstvom so bili tudi dveletni otroci in 80-letniki.

Milošević, ki ob izreku sodbe ni kazal nobenih čustev, se je haaškemu sodišču prostovoljno predal decembra 2004. Obtožen je bil leta 1998, in sicer skupaj s Stanislavom Galićem, njegovim predhodnikom na čelu sarajevsko-romanijskega korpusa vojske Republike srbske. Obtožnica ga je v sedmih točkah bremenila vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Galić je bil najprej obsojen na dvajset let zapora, novembra 2005 pa je haaško sodišče njegovo kazen zvišalo na dosmrtno ječo.