V zadnjih 16 letih so iz nemškega sklada za odškodnine žrtvam holokavsta nakazali 42 milijonov dolarjev (30,5 milijona evrov) osebam, ki do tega niso bili upravičene. S ponarejenimi dokumenti in dokazili, poznavanjem podrobnosti ter podporo zaposlenih v skladu jim je uspelo pretentati javnost.

Obtožnico so vložili zoper 17 oseb, od tega šest iz sklada. Kot piše ameriški New York Times, naj bi nekateri sodelavci sklada prek ruskih časnikov v New Yorku novačili starejše priseljence iz Rusije in Vzhodne Evrope. Sodelavci so del odškodnin pospravili v svoje žepe. FBI je prvič na nepravilnosti posumil šelel lani, ko so ostali sodelavci sklada odkrili dve prošnji za odškodnino z identično obrazložitvijo, prispeli pa sta v razmiku dveh tednov. Od takrat so odkrili okoli pet tisoč ponarejenih prošenj iz obdobja med letoma 2000 in 2009.

Vodja sklada sumi, da je v zadevo vpletenih okoli šest tisoč ljudi. Nekateri so pri zlorabah zavestno sodelovali, druge naj bi samo izkoristili. Tožilec Preet Bharara ob tem poudarja, da lahko breme obtožnice pade tudi na tisoče drugih, za katere še preiskujejo domnevno vpletenost.

Poleg lažnivke resnični oškodovanec
Valentina Romashova, ki živi v Brightonu, dela za pravno podjetje, ki oglašuje v številnih ruskih časopisih. Njena zgodba je ena izmed tistih, ki nimajo zveze z realnostjo, in Valentina bo morala svoja dejanja pojasnjevati pred sodiščem. Zanimivo, sosed ob njenem razkošnem bivališču je 85-letni Victor Kason, ki je med drugo svetovno vojno dejansko pretrpel veliko. Pri 14 letih so ga preselili v judovski geto v poljski Lodž. S starši so ga nato premestili v koncentracijsko taborišče, od koder je prišel ven samo on. Za New York Times je dejal, da svoje sosede Valentine sploh ni poznal in z njo ni imel stika. "Zagrešili so zločin. Naj plačajo," so edine besede, ki jih je namenil lažnim žrtvam.