Kaj človek reče samemu sebi, ko zagleda, da ima na računu kar naenkrat 89 milijard dolarjev?
"Kaj naj delam s tem?" je odgovor Paula Fischerja, ki se mu je zgodilo prav to. Prav dolgo ni stal križem rok, temveč šel v banko preverit, kaj lahko stori s tem denarjem, preden mu ga vzamejo (to so sicer storili že naslednji dan).

Predstavnikom banke je predlagal, da bi denar prenesel na obrestni račun in obresti nato podaril v dobrodelne namene. V tem času bi se nabralo za več kot 7,3 milijona dolarjev obresti.

Odgovor predstavnikov banke je bil nikalen, Fischer pa je po tem dejal: "Denarja ni več. Spet sem reven. Bil sem milijarder za pet ur."

V banki so dejali, da se tovrstne napake dogajajo precej pogosto, piše Wall Street Journal. A Fischer je pri tem izpostavil zanimivo vprašanje: kaj pa, če bi resnično imel(i) 89 milijard dolarjev za pet ur? Kaj bi storil(i) s tem denarjem?

Pravila banke sicer določajo, da bi jih kasneje morali vrniti ne glede na to, kako in koliko bi ga porabili.