Evropska komisija je danes predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi obnovil zaupanje med članicami EU in odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. Opira se na načelo obvezne solidarnosti s prožnimi prispevki članic, ki vključuje premeščanje prebežnikov v tesni povezavi z vračanjem nezakonitih migrantov.
Star sistem ne deluje več, EU se mora premakniti od ad hoc rešitev k predvidljivemu in zanesljivemu sistemu. Nov pakt ponuja nov začetek ter novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ni vprašanje, ali bodo članice pomagale, temveč je vprašanje, kako bodo pomagale, je ponazorila.
"V novem predlogu migracijskega pakta ni obveznih kvot za premeščanje."
Ylva Johansson, evropska komisarka za notranje zadeve
Komisija predlaga sistem prožnih prispevkov, ki lahko vključujejo premeščanje prosilcev za azil iz države prvega vstopa, prevzem odgovornosti za vračanje nezakonitih migrantov ali razne oblike operativne podpore. V osnovi je podpora prostovoljna. Solidarnost bo obvezna v dveh primerih: ob izkrcanju migrantov, rešenih na morju, in v primeru migracijskih pritiskov.
Najtežji izziv za novi pakt je bil najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov. Današnji predlog komisije se torej opira na načelo obvezne solidarnosti s prožnimi prispevki članic, ki temelji na tesni povezavi med premeščanjem prebežnikov in vračanjem nezakonitih migrantov. Predvideva "sponzorstva" za vračanje kot alternativo ali dopolnilo k premeščanju.
Država sponzorka naj bi zagotovila vso potrebno podporo za hitro vrnitev, na primer z uporabo diplomatskih stikov s tretjo državo. Sponzorstvo za vračanje vključuje pomembno jamstvo za države prvega vstopa - če vrnitve v določenem času ne bo mogoče izvesti, se bo to osebo premestilo v državo sponzorko. Določena obveznost glede premeščanja torej ostaja.
V primeru izkrcanja migrantov, rešenih na morju, bo prispevek članic predhodno izračunan glede na njihovo velikost in gospodarsko razvitost. Prispevale bodo lahko v okviru sistema premeščanja, sponzorstva za vračanje ali kombinacije obojega. Same bodo lahko odločile, koliko oseb želijo sprejeti v okviru premestitve in koliko osebam želijo sponzorirati vrnitev.
V primeru migracijskih pritiskov bo vzvod obvezne solidarnosti sprožila komisija po oceni razmer v članici pod pritiskom. Komisija bo opredelila število oseb, ki jih bo treba premestiti, in število oseb, ki se bodo morale vrniti v okviru sponzorstev, ter časovni okvir, v katerem bo treba zagotoviti pomoč. Tudi v tem primeru bo na podlagi svoje velikosti in gospodarske razvitosti morala prispevati vsaka članica pri premeščanju, vračanju ali kombinaciji obojega.
Članice se bodo lahko odločile tudi za prostovoljno premeščanje, za kar je predvidena finančna podpora iz evropskega proračuna.
Migracije so ena najbolj eksplozivnih tem v EU od oktobra 2013, ko je v brodolomu pred italijansko Lampeduso umrlo več kot 360 beguncev. Po še enem katastrofalnem brodolomu ob libijski obali spomladi leta 2015 je tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker predlagal obvezne begunske kvote, ki so razklale unijo in povzročile zastoj pri prenovi azilnega sistema, čeprav je bila migracijska kriza v letih 2015 in 2016 dramilo, da je reforma nujna.
Najbolj migracijsko obremenjene države unije vztrajajo pri obveznih kvotah. Tudi v nemškem predsedstvu pravijo, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez obveznega premeščanja migrantov. Višegrajska četverica, Slovenija, Estonija in Latvija pa so junija v pismu komisiji odločno zavrnile obvezno premeščanje prebežnikov med članicami EU.
NE bodo čakali do 2040, da bode EU razpadla... bode že prej... !!
Vsi se ukvarjajo s posledicami, nihče z vzrokom. Zdaj lahko vidite kako veliko vlogo v svetu je imel TITO s …