Nobelova nagrada za mir gre letos v roke četverici za nacionalni dialog v Tuniziji; štirim organizacijam civilne družbe za njihov prispevek pri izgradnji plurastične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011".

Komisija se je odločala med 273 nominiranimi kandidati.

Merklova praznih rok

Kristian Berg Harpviken, vodja Inštituta za mirovne študije v Oslu, ki vsako leto sestavlja kratko listo potencialnih dobitnikov, ni pa povezan z odborom, ki nagrado podeljuje, je bil pred odločitvijo prepričan, da bi bila lahko letošnja nagrada za mir povezana z begunsko krizo. Povedal je, da je njegova favoritka nemška kanclerka Angela Merkel.

“Gre za kombinacijo njenega moralnega vodenja in sprejemanja težkih odločitev, ki zasluži nagrado,” je menil konec tedna, ko so se številni mediji spraševali, komu bo odbor podelil eno izmed najbolj odmevnih Nobelovih nagrad.

Omenjali so tudi papeža Frančiška, ki ga je nominiral norveški parlamentarec Abid Raja, in sicer zaradi njegovega prizadevanja za pravice in versko svoboščino, precej možnosti pa naj bi imel tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce.

Tako kot se je v preteklosti že dogajalo, je odbor s svojim izborom nagrade za mir sprejel presenetljivo odločitev. To ni prvič, gotovo najbolj je odmevala odločitev leta 2009, ko je nagrada šla v roke ameriškemu predsedniku Baracku Obami, ki je bil takrat komaj leto dni na položaju. Leto dni za tem so nagradili kitajskega disidenta, kar je močno razjezilo uradni Peking, ki je nagrajenca imel zaprtega v zaporu.

Lani sta jo prejela borca za pravice otrok 17-letna Pakistanka Malala Jusafzaj in Indijec Kailashi Satyarthi.