Medvedka uspavali, da ga ne bi ubil samec

Foto: EPA masa misa medved Foto: EPA marius žirafa Foto: EPA marius lev
Medvedjega mladička so uspavali, da ga ne bi ubil "ljubosumni oče". Ljubljanski živalski vrt spada med tiste, kjer evtanazij ne izvajajo.
Oglej si celoten članek

Živalski vrt iz Berna je izzval plaz ogorčenja zaradi svoje odločitve, da uspavajo medvedjega mladička. Za evtanazijo so se odločili, ker se je na medvedka "spravil" njegov oče, ki je pred tem že pokončal medvedkovega dvojčka.



Medvedja mladička sta se skotila januarja medvedjemu paru Miši in Maši. Po skotitivi so pustili družino skupaj, čeprav običajno samca ločijo od samice z mladiči. Švicarsko društvo za zaščito živali živalskemu vrtu očita, da niso poskrbeli za varnost mladičev. "Ni naravno pustiti medvedjega samca v bližini mladičev. Poleg tega imajo v živalskem vrtu dovolj prostora, da bi jih ločili," je pojasnil predstavnik društva.

V živalskemu vrtu odgovarjajo, da bi ločitev Miše in Maše povzročila druge težave, ki bi vodile do trajne škode za dobrobit vse vpletenih medvedov. "Po 12 tednih je bilo jasno, da Maša zanemarja svojo materinsko vlogo kot mati mladička številka štiri. Da bi ga zavarovali, smo se odločili ukrepati, saj se je medvedji samec Miša začel agresivno obnašati, tako kot se je do mladička številka tri. Posledično je veterinar medvedjega mladička evtanaziral," je dejal namestnik direktorja živalskega vrta Jürg Hadorn. "Poskus, da bi začasno ločili starejše živali, je le kratkotrajno izboljšal situacijo, saj je Maša še bolj začela ignorirati mladička." Ob tem je dodal, da sta Miša in Maša medvedji siroti, ki nista imela nikoli priložnosti naučiti se medvedjega vedenja od drugih medvedov.

Pred medvedkom še žirafa in lev

Primer evtanaziranega medvedjega mladiča sledi podobnima dogodkoma v danskem živalskem vrtu, kjer so evtanazirali žirafjega samca in celotno levjo družino. Slednjo so v živalskem vrtu v Københavnu usmrtili, ker jim niso uspeli dobiti novega doma, potem ko so dobili novega levjega samca. Žirafjega samca pa so usmrtili, ker so želeli preprečiti njegovo parjenje z bližnjimi sorodniki.

Nekateri živalski vrtovi se v primeru presežnih živali, v kolikor jim ne uspejo zagotoviti novega doma, odločijo za evtanazijo ali pa s presežnimi živalmi nahranijo druge živali. Drugi živalski vrtovi živali prodajajo in kupujejo nove, pri čemer jih včasih prodajo v roke ljudi, ki so zanje pripravljeni dobro plačati, vprašljiva pa je kakovost življenja teh živali. Tretji, tak je tudi ljubljanski živalski vrt, si živali brezplačno izmenjujejo. V tem primeru je žival last zveze in se jo ob neprimernem ravnanju lahko odvzame ali pa se prekine sodelovanje s takšno ustanovo. Živali ni mogoče izbirati, tako kot ne lokacije, kam bo žival šla. 

Kot nam je pojasnila Barbara Mihelič iz ljubljanskega živalskega vrta, morajo živalski vrtovi spoštovati nacionalno zakonodajo, niso pa vsi včlanjeni v Evropsko ali Svetovno zvezo živalskih vrtov (EAZA/WAZA). EAZA nima izvršilne oblasti nad članicami in daje priporočila in usmeritve. Možnost evtanazije dovoljuje in priznava kot neobhodno sredstvo pri uravnavanju populacij in menedžmentu živali v živalskih vrtovih, vendar pa mora biti to vedno dobro utemeljena in skrajna izbira. 

V naravi običajno razen dveh potomcev v življenju staršev večina ne preživi. Zato naravovarstvena in biološka stroka kot kompromis med kvaliteto življenja starševskih osebkov in potomcev za živali v ujetništvu sprejemata tudi dopuščanje omejene reprodukcije (z razmiki rojstev) z evtanazijo v času naravne ločitve potomcev od staršev. 

Krava da, žirafa ne?

Danska ima glede usmrtitve in raztelešenja živali zelo racionalne poglede. Neka žival je lahko sprva zoo žival, če/ko postane presežek, pa prestopi v kategorijo "hrana za druge ZOO živali". Z omejevanjem rojstev se omejuje tako rojstvo samcev kot samic in ni mogoče vnaprej vedeti, ali bo skoteni samec presežek. "V primeru žirafe to pomeni, da ne vidijo etične razlike v tem, če levi pojedo žirafo ali kravo oziroma zavestno nočejo ločevati živali na več- ali manjvredne v smislu: leve je sprejemljivo hraniti z govedino, piščanci, kozami, ovcami in podobno, nikakor pa ne z žirafami, zebrami, antilopami in drugimi 'karizmatičnimi' živalmi," pojasnjuje Miheličeva.


Pomemben argument za Dance so tudi potrebe mesojedih živali, saj v vzrejnih smernicah EAZA za tigre v prvem stavku piše, da se tigri ne hranijo z mesom, temveč z živalmi. Pri čemer so želeli poudariti strokovno nesporno dejstvo, da mesojede živali za zdrav razvoj in življenje potrebujejo tudi kosti, dlako, perje, hrustance in predvsem napol prebavljeno rastlinsko kašo prebavil s še živo mikrofloro ter notranje organe uplenjenih živali. 

Miheličeva opozarja tudi na zmedo na zakonodajnem področju v definicijah raznih skupin živali, kaj so hišne in kaj rejne, prostoživeče živali, kako kategorije prehajajo pred in po smrti teh živali. "Strokovno je težko reči, da so konji in osli primerni kot hrana mesojedim živalim, zebre iz iste družine pa ne," dodaja.

Zveza se bo opredelila

Matična zveza EAZA se bo do primerov v živalskem vrtu v Københavnu opredelila. Uradna obravnava bo tako pokazala, "če so v etičnem smislu zakonsko legalne možnosti jemali preohlapno", poudarja Miheličeva. Ob tem dodaja, da je parjenje živali v sorodu za vse vrste, ki jim to škodi, z zakonom prepovedano. Odločitev za evtanazijo je v primeru, da gre "za orodje, ki sledi cilju, da v omejenih kapacitetah ustvarimo čim več dobrih osebkov za ohranitev vrste, ki je močno ogrožena, s te plati upravičena. Če bi šlo za generiranje velikega števila mladičev zgolj za privabljanje obiskovalcev, za ustvarjanje dobička s preprodajo ali za brezbrižnost – lagodnost pri menedžmentu, potem je to zloraba."

Da pa vse ni črno-belo, priča tudi podatek o pomenu danskega živalskega vrta za populacijo slonov. Živalski vrt v Københavnu ima slonjak, vreden 60 milijonov evrov, za reproduktivno skupino slonov ter z obširno reprodukcijo in selekcijo ustvarja pomemben rezervoar živali za druge živalske vrtove in rezervoar živali, ki bi jih lahko vračali nazaj v naravo, če bi bilo to potrebno.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.