Dmitrij Medvedjev je že 100 dni predsednik Rusije, a zdi se, da tega nista dojeli ne ruska ne svetovna javnost. Nič čudnega, če pa se vseskozi giblje v senci svojega predhodnika in zdajšnjega predsednika vlade Vladimirja Putina, pišejo številni mediji. Vojna na Kavkazu je le še bolj razkrila podrejeno pozicijo Medvedjeva, četudi bi moral ravno on kot vrhovni poveljnik ruskih oboroženih sil voditi vojaško operacijo.

Tandemokracija

V Rusiji se je za vladavino predsednika Medvedjeva, ki ostaja v senci svojega predhodnika Putina, uveljavil izraz tandemokracija.

Prvi dan po začetku operacije, v petek, 8. avgusta, Medvedjev ni zmogel kaj več kot podati "javno izjavo o razmerah v Južni Osetiji". Prizorišča vojne – uradna Moskva se izrazu vojna izogiba in uporablja izraz vojaška operacija – ni obiskal, je pa to storil Putin, prekaljen voditelj še iz dobe vojne s Čečenijo, se fotografiral z vojaki, begunci, zdravniki. Putin je bil tisti, ki je izkazal sočutje trpečim Osetijcem in vlival poguma vojakom. Putin je bil tisti, ki je na Zahod naslovil očitek, da ne ve, kdo je v kavkaški vojni agresor in kdo žrtev.

Medvedjev je vseskozi ostajal ob strani, in to kljub dejstvu, da mu državna ustava zagotavlja glavno besedo pri določanju zunanje in varnostne politike. "Ko se je narod znašel v kriznih razmerah in bi nujno potreboval predsednika države, Medvedjeva ni bilo nikjer," je bil v svoji ponedeljkovi izjavi kritičen ruski časnik Moskovski Komsomolec.

Nazadnje se je Medvedjev vendarle izpostavil, saj je ravno on razglasil konec vojaške operacije. Čas bo pokazal, ali je v ozadju odločne izjave Putinovo manevriranje ali pa se je Medvedjev odločil vzeti vajeti v svoje roke.