Mati umrle deklice v streljanju na beograjski osnovni šoli, je nagovorila starša 13-letnega dečka, ki je v strelskem pohodu, na začetku tega meseca, ubil deset svojih vrstnikov in varnostnika.
V ganljivem sporočilu očeta in mamo morilca sprašuje, zakaj nista pomagala svojemu sinu, poiskala primerne ustanove, ki bi njunemu otroku nudila strokovno pomoč? Zakaj urjenje na strelišču, medtem ko so ostali starši svoje otroke vozili na likovne in športne dejavnosti?
Prevedeno pismo, ki ga je N.K.B objavila na družbenih omrežjih, objavljamo v celoti:
"Staršema nezdravljenega dečka...
... v primeru, da naju kdaj poiščeta in mogoče namenita besede: "Prosim, oprostite nam, ker nisva znala drugače in zelo nama je žal."
Vesta, čeprav v pravico na tem svetu ne verjameva, poskušava še naprej verjeti v človečnost in resnico....
Verjamem, da dobro vesta, kako izjemen je bil ta razred. Pa ne zato, ker so bili v njem sami odličnjaki, temveč zato, ker so bili ti otroci dobri in prijatelji med seboj. V šolo so odšli nasmejani in se zadovoljni vrnili domov.
Se spomnita, ko so skupaj odšli na jezikovni tabor v Francijo? Od tam smo si lahko ogledali posnetke petja ob kaminu, iger na tematskih večerih, kako hodijo na izlete ... saj vesta, da so vsi igrali karte in se skupaj smejali v svojih sobah do pozne noči.
Kako ne bi vedela, saj sta hvaležna poklicala razredničarsko in se ji zahvalila, da so vajinega sina prijatelji tako dobro sprejeli v novem razredu, v katerega sta se ga odločila prepisati.
Otrokom je bilo lepo, a hkrati čudno, ker eden od njih vseh sedem dni spi zvit fotelju, namesto v postelji, čeprav mu je bila na razpolago dvoposteljna soba. Ali vesta, da je ta otrok potreboval pomoč staršev in strokovnjakov?
"Tragedija, ki naju je doletela, je tako strašna, boleča in nepojmljiva, da ne moreva dihati."
Misli, ki naju bodo spremljale vse življenje, so: Zakaj mu nista pomagala? Zakaj ste ga trenirali na strelišču in negovali tako grozljive strelske in ubijalske veščine, medtem ko smo mi otroke vodili na likovne in športne dejavnosti?!.
Če se še ne zavedata svoje vloge pri tragediji brez primere, ki se je zgodila 3. maja 2023, potem bo treba to storiti in spoznati, da gre na žalost za tragedijo svetovnih razsežnosti.
Povsem jasno je, da javno mnenje išče neki smisel – razlog, z namenom pojasniti tovrsten zločin in razumeti, kako se je kaj takega lahko zgodilo.
Priznajmo si, vrstniško nasilje je ključna tema današnjega časa, ki ji je treba posvetiti največ pozornosti, da bi se temu izognili."
Zgodilo se je na najbolj uničujoč način
"Vendar se v tej tragediji to ni zgodilo, zato se ne smemo znova zavajati in skrivati za neresnicami. Žal mi je, zgodilo se je na najbolj uničujoč možen način, s strani vašega otroka do naših otrok.
Ali se zavedate, da grozijo preživelim in ranjenim? S celega sveta prihajajo grožnje, "da bo nekdo dokončal začeto", v bolnem prepričanju pravičnosti za "zlorabljenega" fanta?
Predobro vesta, da so ga otroci tega razreda naivno sprejeli, mu ponudili prijateljsko roko in to je vse, kar so njihovi zlati srčki zmogli ... vse ostalo je na vas, vi ste odgovorni zanj. Tukaj so še strokovne službe, ki bi morale ohraniti objektivnost, ko se pojavi starševska nemoč.
Vesta ..., v tem stoletju se ne bi smelu sramovati poiskati vso strokovno pomoč, ki je danes na voljo. Ko vas bodo spet vprašali, pomislita, ali bosta znova ponavljala, "nisem kriv" ali pa boste zmogla reči "motila sva se, nisva znala drugače."
Mogoče takrat nista vedela. Zdaj, ob bolečem spoznanju, bi lahko vendarle naredila nekaj dobrega, prav bo, če samo rečeta: "Žal nama je, zelo nama je žal, vaši otroci niso krivi."