Ugotovitve študije, ki je skupno delo uglednih ameriških univerz Stanford, Princeton in Berkeley, trdijo, da vretenčarji trenutno izumirajo s kar 114-kratno hitrostjo nad normalno. "Vstopamo v fazo šestega velikega izumiranja," piše v znanstvenem dokumentu. 

Peta faza je bila denimo 65 milijonov let nazaj, ko so najverjetneje zaradi udarca meteorita izumrli dinozavri. 

"Če bomo dovolili, da se bo izumiranje nadaljevalo, bo življenje potrebovalo milijone let, da si bo znova opomoglo, naša vrsta pa bo najverjetneje med prvimi, ki bo izumrla," je zapisal vodilni avtor študije Gerardo Ceballos.

Naši (pra)vnuki morda ne bodo več poznali čebel!

Znanstveniki so primerjali zgodovinski tempo izumiranja vretenčarjev, torej bitij s hrbtenico, pri tem so si pomagali s fosilnimi najdbami. Ugotovili so, da trenutno izumiranje najbolj napredne življenjske skupine na Zemlji trenutno poteka 100-krat hitreje kot v času, ko Zemlji ni grozilo masovno izumiranje vrst. Samo od leta 1900 dalje je iz obličja Zemlje za vedno izginilo 400 različnih vrst vretenčarjev, ugotavlja poročilo, medtem ko bi tolikšno število sicer pričakovali v razdobju 10.000 let, poroča BBC.

Vendar pa lahko uničevanje ekosistema povzroči verižno reakcijo, ki jo ne bo več mogoče ustaviti. Poročilo posebej izpostavlja čebele - vse prednosti njihovega opraševanja rastlin bi lahko človeštvo izgubilo v roku vsega treh generacij! Posledice za rastlinstvo in posledično živali pa bi bile katastrofalne. "Imamo primer življenjskih vrst, ki so že danes praktično živi mrtveci," pa dodaja profesor Paul Ehrlich. "Žagamo si vejo, na katreri sedimo."

Kralj Julij iz Pingvinov z Madagaskarja bo osamljen

Po trenutnih podatkih je ogroženih kar 41 odstotkov vseh vrst dvoživk in 25 odstotkov sesalcev. Med slednjimi so denimo lemurji, ki bodo v prihodnjih letih verjetno povsem izginili iz divjine, se zaradi pretirane sečnje gozdov in divjega lova nanje na Madagaskarju glasi črna napoved za te prikupne rastlinojedce. 

Recept, da se izognemo katastrofi uničenja biodiverzitete, še vedno obstaja, poročilo nekoliko bolj optimistično zaključujejo avtorji. A bodo potrebni intenzivni ter predvsem hitri napori za ohranjanje narave. K njim je sicer pred nekaj dnevi v encikliki, prvi tovrstni, ves svet in predvsem njegove voditelje odločno pozval tudi papež Frančišek. 

dezurni@zurnal24.si