Baltske države so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi militarizacije eksklave Kaliningrad, ki leži med Poljsko in Litvo, članicama EU in Nata. Vilnius namerava gradnjo 130 kilometrov dolge ograje začeti spomladi, dokončana pa naj bi bila do konca leta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal litovski notranji minister Eimutis Misiunas.

"Razlogi so tako ekonomski - preprečiti tihotapljenje, kot geopolitični - krepiti zunanje meje EU," je povedal Misiunas. "Ograja ne bo ustavila tankov, a jo bo težko preplezati," je dodal. Ograja naj bi bila namreč visoka dva metra. Stala naj bi okoli 30 milijonov evrov, večinoma pa naj bi jo financirali s sredstvi EU.

Mejo s Kaliningradom trenutno izkoriščajo kriminalci za tihotapljenje cigaret v Litvo. Po besedah Misiunasa pa bodo z ograjo preprečili tudi "čezmejne provokacije". Pri tem je spomnil na incident iz leta 2014, ko je Estonija Rusijo obtožila ugrabitve obveščevalnega agenta na meji.

Moskva je v Kaliningradu lani namestila rakete iskander, ki lahko nosijo jedrsko konico, na območju Baltika tudi pogosto izvaja vojaške vaje, kar na Poljskem in v Litvi sproža veliko zaskrbljenost.

Krepitev vojaške prisotnosti

V trojici baltskih držav in na Poljskem je trenutno v teku namestitev zavezniških vojakov, cilj pa je Rusijo odvrniti od prilaščanja ozemlja, kot se je to zgodilo leta 2014 s priključitvijo ukrajinskega Krima. Kremelj zanika vsakršne ozemeljske težnje na območju, Nato pa obtožuje poskusa obkolitve Rusije.

V Litvi in preostalih dveh baltskih državah bodo v prihodnjih mesecih tudi ZDA namestile del oklepne brigade, katere pripadniki se bodo izmenjevali po sistemu rotacij. Koliko teh vojakov naj bi bilo, ni javno znano, a litovske oblasti pričakujejo, da bodo v prihodnjih mesecih gostile več sto ameriških vojakov, ki bodo s pripadniki vojska drugih zaveznic sodelovali na vojaških vajah.

Ameriška brigada je v skladu z odločitvijo administracije odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame o krepitvi vzhodnega roba zavezništva prejšnji teden pripotovala na Poljsko, pri čemer gre za eno izmed največjih namestitev ameriških sil v Evropi po koncu hladne vojne.

Prihodnja ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je dala vedeti, da si bo prizadevala za rahljanje napetosti s Kremljem, o vprašanju zadnje namestitve ameriških vojakov ob ruskih mejah pa se za zdaj ni izrekla.

dezurni@zurnal24.si