24. julija lani je nekaj po 12. uri prišlo do največje železniške nesreče v zgodovini samostojne Hrvaškem, ko je pri Kaštelu iztiril potniški vlak. Umrlo je šest ljudi, ranjenih je bilo okrog 50 potnikov, med njimi tudi ena Slovenka. Večina ranjenih je bilo domačinov, nekaj pa tudi turistov iz Francije, Avstralije, Švedske, Belgije, Velike Britanije in Pakistana.

Ponesrečence so odpeljali v splitsko bolnišnico, kjer je kmalu zaradi pomanjkanja krvi zavladalo izredno stanje. Po podatkih policije je bilo na vlaku okoli 90 potnikov.

Železniška proga na mestu nesreče je bila prenovljena dve leti pred nesrečo, ravno tako naj bi bil vlak tehnično brezhiben. Do nesreče je prišlo le 15 metrov od globokega prepada, ki meri med 400 in 500 metrov. Kmalu po nesreči, ko je na mesto prihajala delovna lokomotiva, je skoraj prišlo do nove nesreče, saj so ji okoli pol kilometra pred mestom nesreče odpovedale zavore.

Še vedno nepojasnjene okoliščine
na mestu iztrijenja vlaka je včeraj hrvaški minister za promet Božidar Kalmeta položil vence; novinarjem je ob tem povedal, da je sodna preiskava končana. O komisiji, ki so jo Hrvaške železnice osnovale z namenom, da se razjasnijo okoliščine nesreče, ni želel govoriti.

Komisija je sicer pozimi razpadla, potem ko sta jo zapustila dva člana Vleke vlakov, podjetja, v čigar lasti je bil v nesreči popolnoma uničeni vlak. V nadaljevanju preiskave nista videla smisla, saj sta prišla do istih zaključkov kot preiskovalni sodnik. Ta je ugotovil, da je krivec protipožarno pršilo TG-300 ameriškega prizvajalca Universal Fire Sheld, s katerim so pred prihodom ponesrečenega vlaka pršili progo. Na istem mestu sta istega dne skoraj zdrsnila še dva druga vlaka.

Vrtoglavi stroški
To mnenje sicer ne deli Infrastruktura Hrvaških železnic, tisti del železnic, ki skrbi za progo. Direktor Infrastrukture Branimir Jerneić je zahteval, da opravijo dodatne preiskave na „vlaku smrti“, ki že več kot leto dni pod budno zaščito varnostnikov razpada v Solinu. Novinarji so spraševali po stroških, ki nastajajo zaradi varnosti, vendar minister na ta vprašanja ni vedel odgovora.

Pa to ni osnovno vprašanje; vprašanje je, kdo bo po letu dni vendarle spoznan za odgovornega, da je do nesreče prišlo. V preiskavi gre ves čas za spopad znotraj hrvaških železnic. Ta spopad pa je razumljiv, saj bo tisti del železnic, oziroma tisti človek, ki bo spoznan za odgovornega za nesrečo, moral nositi posledice tudi v obliki milijonskih odškodnin družinam v nesreči umrlih in poškodovanih.

Obtožnica nepopolna
V letu dni obtožnica hrvaškega tožilstva ni pravnomočna; za nesrečo osumljeni prvi mož Infrastrukture Hrvaških Železnic Ivan Medak in ekipa organizacije Intrade, ki je opravljala pršenje na progi, se bodo tako povsem možno izognili sodbi oziroma zgolj s pogojno obsodbo. Izvensodni senat splitskega sodišča je že izdelano obtožnico zavrnil; niso povsem prepričani, da je šlo za namerno kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Preiskava se tako nadaljuje, stroški se kopičijo, odgovornosti ni prevzel še nihče.