Nemčija bo vrnila prvih 716 Albancev, ki so zaprosili za azil, a so jim ga nemške oblasti zavrnile, potem ko so Albanijo uvrstile na razširjen seznam varnih držav. 

Nova pravila, ki Albanijo uvrščajo na seznam varnih držav, so v veljavi od 24. oktobra in od ponedeljka naprej, naj bi na stotine tujih dražavljanov začeli pošiljati nazaj. 

Le malo možnosti za azil

Albanci tako skoraj nimajo več možnosti, da bi iz ekonomskih razlogov, zaradi katerih so v zadnjem letu množično prihajali v Nemčijo, dobili azil. 

Na seznamu varnih držav z Balkana so bile doslej Srbija, BiH in Makedonija, seznam pa so sedaj razširili še na Albanijo, Kosovo in Črna goro. 

Nemška ambasada v Tirani je potrdila, da bodo 716 Albancev vrnili domov med 26. in 29. oktobrom, potem ko so zavrnili njihovo prošnjo za azil. 

Dva čarterja na dan

Vračanje Albancev naj bi se v prihodnjih dneh še okrepilo s povprečno dvema čarterskima poletoma na dan. Foto: EPA Albanski begunci v Nemčiji

Albanci so začeli množično prihajati v Nemčijo v drugi polovici leta 2014, v upanju, da bodo dobili status azilanta zaradi ekonomskih in socialnih razlogov. Mnogi so s seboj pripeljali cele družine. 

V prvih treh mesecih tega leta je za azil zaprosilo 12 tisoč Albancev. Mnogi so doumeli, da imajo zelo malo možnosti, da bi azil tudi dobili, zato so se domov vrnili prostovoljno. Večina jih je čakala na končno odločitev nemških oblasti, del pa se jih je zaradi zaostritve pravil začel v Nemčiji tudi skrivati. 

Domov tudi prostovoljno

Bashkim Mehdini je v Nemčiji preživel dva meseca in pol v begunskem centru na obrobju Hamburga, preden se je junija vrnil domov, potem ko je ugotovil, da ekonomska situacija njegove družine ne bo zadoščala za pridobitev azila v Nemčiji.

Za BalkanInsight je povedal, da mu ni žal za pot v Nemčijo, kljub temu, da si je moral za to izposoditi denar. "Na pot sem se odpravil, ker šteje moja družina šest oseb in le moja hči ima službo. Nimam denarja za zdravljenje sina. Ne obžalujem, to sem naredil za dobro moje družine," je dejal.

Albanci so sicer z januarjem 2010 dobili možnost potovanja brez vize na območju EU, še vedno pa morajo pridobiti delovno vizo v vseh članicah. 

Ostrejša azilna politika

Nemčija se sooča z več sto tisoč begunci iz Sirije to leto, kar je eden od razlogov za ostrejšo azilno politiko proti beguncem in migrantom z Balkana. 

Val beguncev, ki prihajajo v Nemčijo, sicer v zadnjem času podira vse rekorde. Letos naj bi jih v državo po ocenah prišlo med 800.000 in 1,5 milijona.

Za azil je po podatkih nemškega urada za migracije in begunce (BAMF) v prvih devetih mesecih letos zaprosilo nekaj več kot 303.443 ljudi.

Za azil jih je zaprosilo skoraj 45 tisoč

Največ, 70.000, je Sircev, 44.431 Albancev, 31.446 pa državljanov Kosova. Sledijo državljani Afganistana in Iraka (po 16.000), Srbije (22.900), Makedonije (11.700), Eritreje (7400) in Pakistana (5300). Foto: EPA Begunci v Nemčiji

174.500 zahtev so nemške oblasti že razrešile, od tega sicer le 68.301 pozitivno (39,1 odstotka). Večinoma to velja za državljane Sirije, Iraka in Eritreje (več kot 90- oz. 80-odstotna odobritev prošenj), medtem ko so bili državljani Albanije, Kosova, Srbije in Makedonije uspešni v manj kot 0,5 odstotka vloženih primerov.

Pozitivno rešenih le 135

Število državljanov balkanskih držav, ki so v Nemčiji letos zaprosili za azil, se je sicer močno povečalo - za azil je zaprosilo za sedemkrat več Albancev in osemkrat več Kosovcev. Od skupno 47.000 odločenih zahtev so jih po podatkih BAMF pozitivno odobrili le 135.

Tudi Afganistanci niso dobrodošli

Nemški mediji medtem poročajo, da namerava Nemčija domov vračati tudi Afganistance. Vlada Angele Merkel je zaskrbljena nad poročili, da jih je na poti v Evropo na deset tisoče in jim želi poslati močan signal, da bi jih odvrnila od poti.

Nedavno jih je za azil v Evropi po podatkih Visokega komisariata za begunce (UNHCR) zaprosilo 124.000, kar je skoraj dvakrat več kot v istem obdobju lani. Afganistanci so poleg Sircev ena od večjih skupin prosilcev za Azil v Nemčiji in tudi najhitreje naraščajoča. Foto: Žurnal24 Kabul

Merklova je prepričana, da mnogi, ki prihajajo v Evropo, dejansko niso vojni begunci, ampak prihajajo iz ekonomskih razlogov, zato napoveduje, da bo Nemčija še naprej nudila azil tistim, ki bežijo pred talibani ali z vojnih območij, medtem ko bo zavračala vse, ki prihajajo iz področij, ki so razglašena za relativno "varna", kot je prestolnica Kabul. 

Sedem tisoč jih je brez azila v Nemčiji

Do sedaj so v Nemčiji zavrnili skoraj polovico prosilcev za azil iz Afganistana. Kljub temu pa ostajajo v Nemčiji, ki čaka, da bo EU z Afganistanom sklenila sporazum o vračanju, na podlagi katerega bi jih lahko varno vrnili domov. Če tega ne bo storila EU, bo dvostrani dogovor z vlado v Kabulu sklenila Nemčija sama. 

V Nemčiji trenutno živi okoli 7000 zavrnjenih prosilcev za Azil iz Afganistana. Domov jih ne vrnejo, a ker nimajo statusa, v Nemčiji tudi ne morejo legalno delati.